Birdman kot moja poenostavljena preiskava umetniškega dela

Written by Jože Požar on marec 1, 2015 – 7:31 dop -

         Človek ne more verjeti o čem vse so pisali komentatorji ali ocenjevalci filma Birdman, ko so film ocenjevali. Tam najdeš vse tisto, kar lahko komentator najde le v sebi; to so predstave čistega jaza. To pa seveda ni nič istega, kar bi izhajalo iz umetniškega dela in bi bila pripadajoča dejanskost. Namesto da ocenjevalci izpeljujejo film kot umetniško delo, so podajali svoje mnenje ali tisto, kar so s silo razuma iztrgali iz površja filma. To želi reči, da jih film kot umetniško delo sploh ni prevzel in navdušil.

         Kadar se duh ne izkopa iz neposrednosti ali prazne oblike sporočila, potem pač ne doseže bistva umetniškega dela. Potem tudi ne pride do tistega, čemu pravimo čisti dojem ali drugo, ki je sebi enakost ali dejansko postavljeno nasprotje. Drugače rečeno, kolikor duh ne odpravi samega sebe kot predmet, potem pač obstane v neposrednosti ali v občutenju, ki pa seveda ni razvita dejanskost neposredne realnosti. Zaradi tega je natančno vzeto duh prisiljen od sebe odmetati zgolj tisto, kaj najde v sebi in je početje njegove čiste zavesti. Tisto odmetano pa ni posredovana realnost, ampak je le negativno drugo njega samega.
 
Birdman-2Duh je gibanje postati sebi drugo, zakaj abstraktna oseba je absolutno bitje.
 
         Ko se vprašamo, kaj je tisto, kar je glavni igralec filma Birdman raziskoval skozi dvogovore, dobimo odgovor, da je izvajal predvsem to, kako stopa v odnos s samim seboj in ali je pri tem uspešen. In tu smo lahko zaznali, da je tisto, kar je izpeljal, bilo le neko bivanje čistega sebstva; skozi jezik je igralec stopal v eksistenco, s tem pa obstal v svojem drugem sebstvu. Zakaj s podobami, ki so podobe njegovega čistega jaza, ni dosegel čistega dojema ali enotnosti s seboj, ampak le svojo negativno osebnost. Vendar, na koncu filma je pokazano, da je njegova podoba (ptič) ali Drugo njega samega, pravzaprav iskrena. Všeč mu je, ne glede na to, da ni zadovoljen s svojo odsvojitvijo. Tukaj naj poudarim, da je film kot umetniško delo izpovedal gledalcu predvsem to, da si je človek nenehno v notranjem odnosu s samim seboj. Pokazano je, da tisto negativno Drugo, ki je drugo njega samega, ni dovolj za to, da človek doseže na sebi svoj čisti dojem ali tisto začetno enotnost s samim seboj.

         Tisto, kar je element filma, je podoba. In ravno ta podoba je tista, s katero ne doseže popolnega soglasja s seboj. To pa zaradi tega, ker zavest uživa le sebe in se preganja sama s seboj. Hočem reči, tisto, kar ta duh ustvari na sebi, je goli dvig sebstva, ki pa ni resnična odsvojitev. Kajti tisto, kar mu nastane kot drugo njega samega, je le negativno drugo. To drugo ali »nepričakovana odlika nevednosti«, je pravzaprav podoba njega kot iznajdljivca ali prebrisanca, se pravi, njegov čisti jaz. Zato podobe ne gre jemati zgolj negativno, saj je podoba poskus, s katero si glavni akter ustvarja samega sebe.

         Mimogrede, tudi film Ostrostrelec je odlična umetniška stvaritev. Tisto, kar raziskuje, so dve različne realnosti. Hočem reči, film je treba dognati skozi notranje gibanje.


Posted in Sodobna umetnost | Komentarji so izklopljeni za Birdman kot moja poenostavljena preiskava umetniškega dela

Sorry, comments for this entry are closed at this time.