Ekstaza kulture

Piše: Jože Požar : marec 4, 2012 – 8:28 dop -

         Mi ne smemo niti pomisliti na to, da bi naš človek, ki sebe odrašča skozi neprekinjeno izobraževanje in kajpada umetnost, postajal zunaj kulturnih dogodkov, v katerih se sam sebi predstavlja svojo mislijo in prepoznava kot duha. In približno v tem stilu tudi naše mesto sebe predstavlja in se v tem letu na novo dokazuje skozi kulturne prireditve, ki že potekajo pod natančno določenem programu. In zaradi tega pretiranega zanosa naš človek igra vlogo nekakšnega pospeševalca kulture od enega mesta do drugega. Zjutraj prebira časopise, odčita program prireditev, popoldan pa posluša radio, da bi zvedel, kako se naše mesto vključuje v Evropo. In tako naš človek diha kulturo mesta neposredno iz medijev, da bi učinkovino medijev posredoval skozi pogovore z ljudmi, ki jih srečuje na ulicah mesta. In ko pozno ponoči sede pred televizijo, spet prisluhne poročanju o tem, kaj vse se je dogajalo v našem mestu. In nič čudnega ni, če naš človek v odgovorih na vprašanja novinarjev, včasih ošvrkne naše mesto s kako brezobzirno mislijo. Ne boste verjeli, vendar naš človek se je popolnoma zaobljubil našemu mestu. In zastran tega se mi ne smemo čuditi, če bo naše mesto na koncu leta postalo slavno in če ga bo Evropa prepoznala kot mesto, ki je kulturo prignalo do zamaknjenosti.
 

Naše mesto bo svojimi podobami do konca leta doseglo vrh onstranstva. Mi lahko le upamo, da bojo potem stvaritve duha postale resnično stvar našega zanimanja.

 
         Poleg zgoraj naštetih skrbi našega človeka, je potrebno omeniti še hudo zimo, ki je pritisnila na vrata našega mesta s tako silo, da bi skoraj zamrznilo življenje mesta. A zamrznitev se ni mogla zgoditi, ker je tudi tukaj nastopil naš človek. Njega je kultura že toliko prevzela, da je v zimskem času zelo zbrano deloval. Vse to seveda z namenom, da bi bil naš človek sproti informiran o tem, kaj naše mesto počenja na sebi. In dobro je, da je ob vsem tem prekipevanju mesta končno zasijalo sonce, ki je izpopolnilo videz našega mesta, ki se predstavlja Evropi, da bi evropski človek na lastne oči videl, kaj se to pravi živeti kulturo mesta podnevi in ponoči in skozi celo leto. Povem vam, z našim mestom se ne gre šaliti, posebej pa ne takrat, ko mesto postavi poseben odnos do sebe in do kulture. Pri tako odločno postavljeni poziciji se kultura, tudi če bi želela, enostavno ne more izmuzniti iz ožilja našega mesta. Razen tega, in to moramo še posej poudariti, naš človek hodi spat zelo pozno, kar pomeni, da bi vsako odpravljanje kulture iz našega mesta takoj zaznal.

         Mi ne smemo niti pomisliti na to, da bi naše mesto živelo brez odnosa s kulturo. Pa čeprav je veliko škode na začetku leta naredila huda zima, naše mesto sebe izpolnjuje. In dobro je, da je sonce izgnalo zimo in da je duh začel beležiti vse tisto, kar počenja naše mesto na sebi. Kajti ta napihnjen zanos s prireditvami na eno leto, kjer ne gre za vsebinske učinke, ampak zgolj za izvedbo programa prireditev, ne more prinesti duhu nobenih pravih učinkov.


Nahaja se v: Naivna metafizika | Ni komentarjev »