Filozofija brez sistema vede je kaos duhovnih moči

Written by Jože Požar on november 19, 2017 – 7:44 dop -

Kadar filozof modruje tako, da predmeta na začetku ne določi kot čisti pojem, ampak uveljavi predstave o predmetu ali njegovo vedenje, potem je dejaven prosto ali tako, da ne izhaja iz postavljene osnove. Takšno prizadevanje nima za cilj odkrivati pojma predmeta skozi gibanje substance, ampak samo predstaviti vedenje o predmetu. Ko pa filozofu ne gre za noben odnos biti in bistva in postajanje substance, potem mu pač gre za predstavitev vedenja, ki ga lahko podaljšuje v refleksijo ali nadgrajuje po mili volji v neomejenost. Na ta način je filozof dejaven zunanje, njegov svet je enostavno čisto sebstvo, s katerim predstavi samo čisto zavest, ki je izpolnjena abstraktna misel zunanjosti ali abstrakcija.
 

Svet je enostavno sebstvo, torej vedenje, vendar tudi gibanje in postajanje ter nase se nanašajoča enakost. To stremi reči, da se svet v drugo-biti od sebe razlikuje, da ima duh za smoter svoje čisto sebstvo in da sebe postavi kot predmet. In ravno o tem razglablja filozof Hegel v sistemu vede, kjer med drugim razodeva, da filozofija ni zgolj abstraktno modrovanje, temveč da spoznava pojem tistega, kar je na začetku predstava. Zaradi tega je dobro poznati metodo, ki je čisti pojem in odnos proti sebi. Kajti kar ni metoda, je samovolja, negotovost, je neko navajeno obnašanje vedenja.
 
Duh, ki se je izobrazil do naziva filozofa, je sicer pridobil izobrazbo, vendar pa to ne pomeni, da je z izobrazbo dosegel vrh filozofije. Izobrazba je vedenje obče, s katerim je mogoče napraviti abstraktne predstave o kakem filozofskem delu, ni pa še to tista moč duha, ki bi bila sposobna izraziti pojem filozofije. Za to, da bi lahko duh razvil pojem, mora predelati in razumeti sistem vede. Zakaj tisto, kar pridela z izobrazbo, so abstraktne predstave, ki jih lahko posreduje v nekaj drugega. To pa je ravno tista dejavnost, ki jo je mogoče zaznati na YouTube, kjer filozofi nastopajo kot razlagalci svojega vedenja. Namreč tam ne gre za nobeno resno filozofiranje ali kako pojmovno razmišljanje, ampak bolj za to, da se predstavi razmišljanje in podari mnenje o določnem svetu. Drugače rečeno, tam gre bolj za predstavitev duhovnih moči, kot pa za kak konkretno razviti pojem. Skratka, tam se ne deluje s principom ali na način metode ali tako, da bi bila izpolnjena bit, ampak se zgolj predstavlja neke zunanje odnose. Se pravi, ne razmišlja se v načinu. In to je pomembno vedeti, kajti če duh tega ne ve, potem je pač dejaven zunanje ali tako kot to kaže na YouTube, kjer se vznemirja s predstavami o filozofiji. Filozof pravzaprav izpoveduje, da ga filozofija kot absolutno vedenje ne zanima. In to potrjuje vedno takrat, ko sebstva ne vzpostavi kot predmet. Kar je pokazatelj, ki sporoča, da ga filozofija kot absolutno vedenje ali kot sistem vede ne mika. Ta duh izraža, da se dobro počuti v vlogi filozofa, ki dela predstave o filozofskih vsebinah.

Kaj torej narediti, da filozofija ne bo zgolj kaos duhovnih moči, temveč filozofija, ki na način metode spoznava gibanje pojma. Potrebno je delati na sistemu vede, če duh želi razumeti filozofijo kot razviti pojem ideje. Zakaj v sistemu vede (Hegel) je zaobjeta vsa filozofija, tj. absolutno vedenje o ideji, ki se začenja v Fenomenologiji duha (prvi del sistema) in nadaljuje v Znanosti logike (drugi del sistema vede).

Naj omenim še to, če bo filozofija obstajala samo v predstavah, bo njeno mesto zavzel oni talent za pridelovanje čistega vedenja, ki se ga danes na veliko hvaliči, pa čeprav izžareva samo kaos duhovnih moči ali sebstvo razblinjeno v abstrakcije.


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za Filozofija brez sistema vede je kaos duhovnih moči

Sorry, comments for this entry are closed at this time.