Filozofija in sodobna umetnost

Written by Jože Požar on januar 5, 2014 – 7:20 dop -

         Verjetno marsikdo pogreša filozofska razglabljanja o sodobni umetnosti. In to vse zavoljo vsebinsko skrivnostne sodobne umetnosti, ali dejstva, da ideja sodobno umetniškega dela ne izpoveduje še ničesar vsebinskega. S tem seveda ni nič narobe, je pa s tem pridana naloga onim, ki poročajo ali poskušajo kaj vsebinskega povedati o sodobni umetnosti.
 
Filozof-in-sodobna-umetnost-

Sodobna umetnost predoča najvišji interes duha, ki je ideja kot je upodobljena v dejanskosti. To je torej konkretna ideja, ki proizvede skladnost ideje in podobe, ki je ideal umetniškega dela ali čisti element bivanja, ki je dojem. In prav ta predmetni element kot obstoj bivanja sebi enakosti, je področje filozofije.

 
         Povedati kaj o sodobni umetnosti, pomeni tudi to, da kaj vsebinskega razgrneš o razstavljenem sodobno umetniškem delu, kakor je v čutnem pojavljajoči se duh. Le tako sodobna umetnost svojim predmetom sovpada s seboj in z ono subjektivno notrino, ki kot misel stremi k svobodi. Zakaj sodobno umetniško lepo udejanjene lepote, katere vsebina ideje je lepo in tisto resnično lepo, dela za notranji svet. To je tisto subjektivno občutenje notrine, ki je božanska resnica ali svobodna podoba, ki si je odsvojila vnanjsko formo. V sodobni umetnosti gre za absolutno substanco ali konkretno duhovnost, ki se kot duhovno kaže notranjemu duhovnemu. Zaradi tega se je potrebno ustaviti ob sodobno umetniškem delu in ga povzdigniti v njegov proti videz ali njegovo čisto podobo. Zakaj to je tisti samega sebe zaznavajoč duh lepega, ki je povezan z mislijo. Povedano drugače, svet udejanjene lepote je obstoj bivanja mirujoče podobe ali ideje, ki najde spravo v razločku ideje; v tem elementu mirujoča podoba eksistira kot božanska resnica. In le tako je umetniško lepo razvito v pojem ideala ali čisto abstrakcijo, katere bivanje ne stopi iz mirujoče podobe ali umetniške ideje, ki je objektivna dejanskost dela.

         Notranji svet je razlog, zakaj sodobna umetnost vabi filozofijo k miselnem motrenju sodobno umetniških del. Sicer pa je umetnost tisti pojem, ki pomaga proizvajati enotnost filozofije. In ne samo to, sodobna umetnost svojim predmetom dela za subjektivno notrino in ideal, ki je element vedenja. On je najvišji interes duha. Namreč, gibanje substance ideje v njen ideal ali njene čiste momente, je predmetni element, ki je tisti začetni element vedenja, do katerega bi naj bila filozofija še posebej pozorna. Kaj pa vem, mogoče pa je današnja filozofija v svojih odsvojitvah prišla do kakega nasprotnega prepričanja in zaradi tega naj ne bi bila v taki meri dejavna na področju sodobne umetnosti. Mogoče se motim, vendar G. W. F. Hegel, ki to sedanje obdobje umetnosti predpostavlja in razvije v delu Predavanja o estetiki, se zagotovo ni motil. Moje prepričanje je, da sodobni umetnosti ne gre najbolje na vsebinskem področju, ker se ideja sodobno umetniškega dela, ki je svobodna konkretna duhovnost, ne kaže v pogovorih. Ne smemo biti ravnodušni do duha, ki o sodobni umetnosti izjavi, da je ne razume. Namreč, tisto konkretna abstraktno delo, ki je razstavljeno kot gibanje substance, ki prehaja v nekaj sebi drugega, ima svojo pomensko stran, ki se je naj ne bi spregledalo, saj je ravno to gibanje in posredovanje substance tisto, ki pomaga odkrivati predmetni element. No, želim reči, filozofija bi se lahko o sodobno umetniških delih kdaj pa kdaj izrekla.


Posted in Sodobna umetnost | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.