Govorica denarja

Written by Jože Požar on avgust 31, 2014 – 6:40 dop -

         Danes je zavzetost duha usmerjena samo še k temu, koliko denarja dobimo in koliko imamo obveznosti. In kdo je v tem zanosu najbolj aktiven? Država, ona skozi govorico razlaga, da je njen odnos do dejanskega denarja ali do denarnega gospodarstva nezadosten. O pomanjkanju denarja in o denarni politiki vsak dan govorijo mediji. Oni so tudi tista umna sila časa, ki odkriva norčavo gibanje denarja in seveda tudi to, kam denar izginja. Zato tudi ni čudno, če je danes enotna aktivnost duha usmerjena samo v denar.

         Govorica denarja odkriva, da to divjaško gibanje denarja ničesar ne osvobodi. Preveč časa se namenja neposredni govorici denarja, za gospodarjenje z denarjem pa ga zmanjkuje. In tako ni nenavadno, da duh svet reducira na vsote ali ravnodušna števila. Zakaj vsota denarja je moment splošnosti in taka enostavnost, s katero je mogoče spretno pregovarjati. To želi povedati tudi to, da se posebnost in posameznost pojma pušča ob strani. Se pravi, enostavno upravljanje z ravnodušnimi števili bi naj bil razlog, zakaj se svet poenostavlja na prazne abstrakcije. No, to poenostavljanje sveta stvari na vsote denarja pa ni takšna dejavnost duha, ki bi jo lahko hvalili in celo povzdigovali v nebo.
 
Govorica-denarjaBravo fantje, prazno abstrakcijo dobro razumete; igra z denarjem ni nič drugega kot izražen privilegij abstrakcije.
 
         Tisto kar pride na površje časa in je izraženo v medijih, je aktivnost državnega duha, ki domala vsako najmanjšo vsebino izpelje na vsoto denarja. Videz je že tak, kot da je duh države dejaven samo tam, kjer se sešteva denar; tisto namreč, kar odpravi kot neko določenost, tisto se tiče denarnih sredstev. Tako da ni čudno, če mediji zaznavajo dejavnost države samo še skozi denar. Ob tem pa ni možno zaznati nič takega, kar bi bila kakšna dejansko postavljena čista občost predmetne realnosti, ki bi jo duh države izdihaval.

         Človek se vpraša, ali je nasilje denarja postalo bistvo tega časa. Ali je izobražen človek začel verjeti, da se dan začne in sklene z denarjem? Vprašujem se, zakaj denar vedno nastopa kot nekaj prvega in v interesu nekoga, ob tem pa se realnost in njena čista dejanskost, za katero bi naj bil denar namenjen, sploh ne omenja. Očitno je, da izobražen človek svoje interese uveljavlja samo skozi denar; na ta način se izogne predmetni realnosti in njej pripadajoči dejanskosti. In ne nazadnje, neposredni interes denarja govori, da si ta duh krajša poti čez denar ali prazno abstrakcijo, vsebinsko določenost pa zanemarja. In to nasilje vsote denarja ali ravnodušnih števil potrjuje in zagovarja izobražen človek.

         Danes s svetom gospodari denar. Pa čeprav je jasno, da denar ni sposoben osvobajati neposredne realnosti, svet oblikuje zapoved denarja. To pa zato, ker denar ni vezan na neposredno realnost in njeno čisto dejanskost. Zaradi tega smo priča divjaškemu početju denarja, ki ga vsiljuje razposajeni kapitalizem in oni izobraženec, ki še ni prišel do spoznanja, da denar ne more operirati v imenu realnosti, ki ni postavljena kot čista dejanskost.


Posted in Abstraktno nasilje | Komentarji so izklopljeni za Govorica denarja

Sorry, comments for this entry are closed at this time.