Irrational Man

Written by Jože Požar on november 1, 2015 – 7:29 dop -

         Film z naslovom Nerazumen človek dobro kaže dejavnega duha (filozofa) v njegovi odsvojitvi, v kateri sebe predoča kot občo zavest. Na ta način filozof ne doseže postavljene enakosti s seboj. Lahko bi rekli, ker glavni akter ni dejaven s principom, sebe ne odpravi kot predmet. Sebstvo odmetava od sebe, vendar samo kot čutne razločke ali obče momente. S takšno dejavnostjo si odsvoji edinole osebnost, zakaj tisto veljavno sebstvo je čisto sebstvo kot trdno držano nasprotje, ki je navzoče kot subjektivno mnenje.

         Duh, ki vedenja ne osvobodi od abstrakcije, obstane v občem, obstaja v nekem svojem razpoloženju, ki je prosto določenosti. Na ta način pa ne pridela svoje začetne razdvojitve, s katero si samega sebe odsvoji in je postavljen kot Eno samega sebe. Zato tedaj, ko je dejaven subjektivno, eksistira zgolj kot izražena brez duhovna bit ali kot abstraktna oseba, ki proizvaja svoj svet, odnosa proti sebi pa ne postavi.
 
Nerazumen-clovek-3

Subjektivno vedenje se kaže kot samovoljno stališče. Zakaj kar ni princip, je blodnja, samovolja in dvoumnost. Duh pa je gibanje, ki vsebuje neposrednost in posredovanje, torej vedenje samega sebe v svoji odsvojitvi.
 
         Film Nerazumen človek je umetniško delo in dobro bi bilo, če si ga mladi duh – v mislih imam učence, dijake in študente – ogleda z namenom, da razvije svojo predstavo o umetniškem delu in da poskuša dognati, kaj izpoveduje umetniško delo. Naj naglasim, da sodobno filmsko delo ponuja vsebino, o kateri lahko vsakdo kaj pove ali razvije svojo mnenje. Samo tako si gledalec pridela lastno predstavo o delu, istočasno pa odkriva filozofa, ki obstane v občutju in je dejaven vrtoglavo. Tisto namreč, kar režiser zasnuje skozi delo, ni kako bistvo ali pojem predmeta, temveč preiskuje izvorno naravo osebe ali to, kako si duh samega sebe odsvoji, ko se predaja občutkom in ni dejaven svobodno. Občutek je tisti, ki največ doprinese k nerazumnemu ravnanju filozofa. Kajti ko človek obstane v občutju, ni dejaven po pameti božji, ampak je dejaven prosto in subjektivno.

         Ne bo odveč opozorilo, da ima sodobna filmska umetnost to prednost, da ponuja vsebine, ki imajo premagati osvoboditev duha od oblike končnosti. Umetniško delo je namreč zgrajeno na neki osnovi ali realnosti, kateri pripada njena čista dejanskost. Glavni akter v svojih odsvojitvah sebe ne izpolni kot premagano končnost, ampak zgolj kot izraženo nasprotje. Takšno samozavedanje pa sloni na gibanju, s katerim si odsvoji le svojo osebnost; njegova dejanskost sestoji v odpravljanju naravnega sebstva in nič več od tega. In tako filozof svojo izvorno naravo reducira na energijo volje, na nekaj neposrednega. Zato je njegov predmet tisto negativno njega samega; se pravi, bivanje doseže s posredovanjem sebstva v nasprotje, s katerim pa podarja gledalcu samo neko veljavnost. Skratka, filozof v svojih odsvojitvi ne doseže svoje sebi enakosti, ampak samo subjektivno izraženo veljavnost.

         Oglejte si film Irrational Man in poskušajte premagati umetniško delo tako, da dvignete celoto v čisti dojem, ki je navdušenost nad umetnino.


Posted in Sodobna umetnost | Komentarji so izklopljeni za Irrational Man

Sorry, comments for this entry are closed at this time.