Ko je filozofov predmet razkošje raznolikih določenosti

Written by Jože Požar on marec 18, 2018 – 7:11 dop -

Imamo nešteto uresničitev, ko je sodobni filozof izrazil, kako dojema predmet v njegovi abstraktni podobi. Nimamo pa izpolnitev, ko bi filozof razvil predmet in ga pokazal v dejanski podobi, tj. v predmetnem elementu in čistem dojemu. Skratka, filozof se običajno predstavi kot tisti, ki podarja enostavno sebstvo, ki se kot svet razločuje od sebe. Kaj več od možnosti in refleksij ne izraža, pa zato ni mogoče kaj več povedati o njegovi ustvarjalni dejavnosti. O filozofskem ustvarjanju bi lahko govorili tedaj, če bi duh pridelal kak čisti pojem in tako pokazal, da je njegov interes pojem, tj. absolutno svobodno spoznanje.

Kaj je torej tisto, kar nam sodoben filozof podarja, ko je dejaven kot misleči duh? Natančno vzeto, to so abstraktne predstave, pojasnila, tudi komentarji, s katerimi podarja svoje mnenje ali prepričanost. Tisto česa nam filozof ne podarja, je ustvarjalno razmišljanje, ki proizvaja pojem ideje. Rečeno še tako, filozof ni dejaven kot dejanski mislec, ampak kot duh, ki prideluje vedenje o čistem vedenju. Namesto da predmet pojmuje, poklanja teoretične razlage, povrhu pa še kakšno opisovanje, ki ga deli, členi in ločuje, nato pa še razlikuje; pri tem pa predmetne substance ne odpravi in je tudi ne razodene kot absolutni pojem.
 

Filozof se uveljavlja tudi tedaj, ko sebstvo predstavi kot igro individualnosti; ko je drugo kot jaz njegov predmet in išče lastno neskončnost, pri tem pa pridela onstransko prikazen, s katero pokaže, da se ni ohranjal v razmerju do drugega. Na ta način poklanja le interesantne odnose ali našopirjeni smoter, tj. enostranske abstrakcije ali brezvsebinsko filozofiranje.
 
Še posebej zna biti filozof duhovit tedaj, ko beži pred razmišljanjem in pojmi, kot so ideja, logika in nastajajoče vedenje, ki so osnovni pojmi filozofije. Z njimi bi se naj danes mlad filozof ukvarjal, da bi dojel sistem vede, tj. predmet filozofije, o katerem filozof ne govori, ker se njegovo razumevanje filozofije nikjer ne ustavi, ali, ker je vedno nekje onstran ali čez. To je mogoče zaznati zlasti tedaj, ko odrine od sebe kakšno prikazen vedenja in tudi tedaj, ko je aktiven kot opazujoči um. Skratka, sodoben filozof je nekakšen svetovljanski popotnik, ki išče predmet filozofije v vnanjem svetu. Sicer pa zna biti dejaven čez kategorije in abstraktni razum, ki se osvobaja neposrednosti in prideluje abstraktne predstave.

Ko človek prisluhne geniju, ki si je pridobil izobrazbo filozofa, dobi občutek, kot da ne ve, kaj je predmet filozofije. Filozof namreč nenehno ustvarja videz, kot da predmet filozofije ni določen in je zaradi tega lahko dejaven čez fiksirane abstrakcije, na katerih je mogoče pridelati mnoge svetove, ki jih je možno širiti po mili volji. In to se danes dogaja, ker filozof ne izhaja iz nobene osnove in daje spoznavanje o pojavnem. Tista širjava čistega vedenja odgovarja najbolj filozofu, ki je sposoben svoje vedenje širiti v neskončnost. Skratka, zgodba filozofa je pripoved o izgubljeni realnosti in transcendentalnih fenomenih.

Popolnoma drugačen je svet filozofa, ki najprej predmet omeji na določeno predmetno substanco in njen čisti pojem. Tako pokaže, da ga zanima gibanje substance in njeno prehajanje, tj. drugo-bitnost, ki je tisto obče bistvo kot čisti pojem. To je namreč tista dejavnost duha, ko se predmet misli iz gibanja absolutne realnosti.


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za Ko je filozofov predmet razkošje raznolikih določenosti

Sorry, comments for this entry are closed at this time.