Logika kot idealizem, ki ne odpravlja nobenega obstoja, zavaja mladega duha

Written by Jože Požar on april 14, 2013 – 6:45 dop -

         Naj bom danes prostak in naj mi bo dovoljeno popljuvati vsebino predmeta logika, ki noče imeti z mišljenjem nič skupnega, še manj pa s predmetnim elementom, čistim dojemom in odsvojitvijo duha. Namreč tam je navzoča neka norost, ki logike ne obravnava v njeni pojavnosti, kjer je izhodišče čutna zavest, ki je neposredna vednost.

         Neverjetno s kakšno količino materialov se danes pojasnjuje logiko. Pa to je čista norost! Človek ne more verjeti, da se v tem sodobnem času opredeljuje logiko s praznimi predstavami, in da vsebina predmeta ne izhaja iz potrebe po principu, v katerem se nahaja interes stvari in tisto resnično, ki je izšlo iz onih postavljenih občih momentov. Videz je, kot da so posamezni materiali bili privlečeni na en kup, nato pa je instinkt uma pristopil in izločil materiale, ki so postali vsebina predmeta. Da je predmet logika nekaj sestavljenega, to je seveda stvar umnega instinkta, ki je prepričan, da predmet logika ne more izhajati iz predpostavke, ki je ideja kot čista vednost. Pa zato tudi ni nič nenavadnega, če vsebino predmeta zastopajo oni odbrani materiali.
 
Logika-kot-predmet

Ali nismo rekli, da ima logika za predpostavko znanost o duhu v njegovi pojavnosti?

 
         Neka norost je, če se logike noče dojeti kot nečesa, kar je narava predmeta in za tem kot vzpostavljeno občost te narave. Norost je, če rečeš, da predmet ni vsebinsko določen, da bi ga lahko po potrebi dopolnil s kako drugo snovjo. Se pravi, če nisi pri najboljši volji, lahko predmet zreduciraš na abstraktno predstavo. Na tak način vpelješ v predmet svoj jaz ali svoje naravno sebstvo, nato pa predmet izpeljuješ kot tvoj čisti jaz ali tvoje vedenje. In tako tvoje naravno sebstvo postane predmet logike, ali, tvoje vedenje postane predmet. Zakaj predmet logike obravnavaš kot postajanje tvojega čistega sebstva.

         To, da se ne vidi tistega najvišjega v predmetu logika, ki je predmetni princip, to je nezadovoljiva predstava o logiki. V tej predstavi ni navzočega nič, kar bi bil predmetni element ali vzpostavljena notrina pojma. Iz nobene notrine se ne izhaja, ker ni postavljenega nobenega cilja. Zunanje obravnavanje onih izbranih materialov ima za smoter tisto kvantitativno, ki pa je brezmiselno. Tisto pa, da predmet imenuješ filozofska logika in da objaviš, da je za cilj izobraževanja postavljeno poznavanje logičnih problemov v sodobni filozofiji in znanosti ter obvladovanje logičnega aparata in struktur v moderni filozofski logiki, to je prazno nakladanje.

         Boste rekli, logika je v razvoju in ni še čas za to, da bi se z logiko ukvarjali kot z nečim, kar je in obstaja kot dejanska reč in ima svojo notrino? Boste rekli, da v tem vzpostavljanju notrine reči kot njenih občih momentov, ni nobene logike? Boste rekli, da čisti dojem ni element logike? Ja čemu potem sploh sistem vede, predmetni element in absolutno vedenje, ki ga Hegel vzpostavi v fenomenologiji, da bi lahko vzpostavljeno bit reči odpravil v bistvo in naprej v pojem reči? Odpraviti abstrakcijo neposrednega bivanja, to spada k logiki. Prav tako odsvojitev duha! In nenazadnje, kaj preganjanje s praznimi abstrakcijami res nima nobene meje?


Posted in Naivna metafizika | No Comments »

Post a Comment