Moj svet kot bivanje duhovne umetnine

Written by Jože Požar on junij 7, 2015 – 6:03 dop -

         Moja aktivnost na internetu, kjer poskušam s kratko vsebino in ilustracijo zvabiti duha v nevsakdanji svet, je nekakšna umetniška dejavnost. Hočem reči, to ni nobeno filozofiranje, kot bi mogoče kdo ocenil, ampak samo poskus odsvojitve ali notranje osvobajanje. Posamezni prispevek je času primerno delo, če hočete, prikazen, s katero želim pokazati, da je mogoče biti dejaven tudi na ta način, da narediš kaj z mislijo in ilustracijo. Namreč, oboje skupaj je nekaj enega ali razdvojena podoba, v kateri jaz svoje postajanje predočam v obliki absolutnega duha ali predmetnosti. Povedano drugače, v odsvojitvi zrem svoje čisto sebstvo kot čas zunaj sebe. Ustvarjeno delo je ekspozicija stvari, postavljena notrina kot sebstvo, s katero objektiviram obliko abstraktne občosti ali čisti dojem.

         Podoba, ki jo ustvarim kot totaliteto, je morebiti nedojemljiva; tako kot kakšno razstavljeno sodobno umetniško delo, ki je razvoj pojma iz samega sebe. Želim reči, podoba ni zgolj igra besed in misli, temveč je gibanje, ki gre samozavedanju nasproti in sebe predstavi kot eno. Zakaj podoba kot notranje gibanje je oblika razdvojenosti. Tako da je stvaritev nekakšna živa umetnina, ki podžiga duha, da dvigne podobo v lastno predstavo.
 
Moj-svet-5Duh si mora samega sebe odsvojiti in doumeti postajanje sebstva v drugo biti kot enakost s seboj.
 
         Če bi me kdo vprašal, kaj poskušajo pokazati kratke vsebine, bi mu odgovoril, da ravno tisto, kar sedaj sodobna umetnost raziskuje. V posamezni vsebini je mogoče najti obče momente tistega, kar podoba ponuja. Se pravi, podoba ima svojo notranjo določenost in s tem neko ustrezno dejanskost, katere smoter je, da je gibanje izraženo kot tisto, ki razdvoji notrino v eno podobo. Tisto eno podobe pomaga določiti ilustracija, ki jo je mogoče dojeti kot drugo tistega, kar je izšlo iz gibanja notrine. Na ta način je doseženo postajanje podobe v njenem razdvajanju, zakaj ona je absolutna abstrakcija. Torej, s podobo osvobajam samega sebe od abstraktne neposrednosti, ki skozi gibanje notrine doseže svojo čisto dejanskost.

         Sicer pa posamezni izdelek stremi opozoriti, da je stvar sodobne umetnosti tudi moč subjektivnosti. Zato ni nič nenavadno, če razmišljam kot tisti, ki poskuša razodeti globino in spoznati samega sebe, da bi dojel svojo izvorno naravo ali začetno gibanje notrine, skozi katero duh postavi svojo sebi enakost. To je tisto razdvajanje notrine, ki zavesti predstavi interes duha, v katerem so zaobjeti obči momenti ali razločki momentov, s katerimi duh vzpostavi nasprotje ali čisto dejanskost, ki je čisti dojem.

         Seveda pa jaz ne pričakujem od bralke in bralca, da mojo umetnost razumeta tako kot jaz. Meni je dovolj že to, če bralka ali bralec zaznata abstraktno umetnino kot prizadevanje, ki poskuša pokazati, kaj je predmet sodobne umetnosti. Še drugače rečeno, skozi ustvarjeno podobo poizkušam razodevati odsvojitev duha in tisto, kar sodobna umetnost raziskuje in prikazuje kot abstraktno predstavo, ki osvobaja duha od končnih vsebin.


Posted in Sodobna umetnost | Komentarji so izklopljeni za Moj svet kot bivanje duhovne umetnine

Sorry, comments for this entry are closed at this time.