Svet reduciramo na abstraktne predstave, ki jih utemeljujemo s števili

Written by Jože Požar on marec 3, 2013 – 7:57 dop -

         Ali duh danes deluje zunaj načel mišljenja? To vprašanje sprašuje po tistem maksimalen. Bolje je, če se vprašamo, zakaj duh odpravlja sebe pomanjkljivo in brez principa. Njegovo odtujevanje je mogoče zaznati v fiksiranju nečesa brezpojmovnega. In prav tam se da prepoznati tudi duha, ki je odtujil tiste naše velike denarje brez principa. V njegovo početje je vpisano nenačelno delovanje; namreč to, da je deloval na način proste pameti.

         Naj spomnim na Heglovo misel, ki pravi, da je svet bistveno enostavno sebstvo. To si lahko predstavimo kot vzpostavljanje naravnega sebstva v nasprotju, ki je tisti čisti svet sebstva. Princip tega vzpostavljanja je v tem, da tista neposredna reč skozi svojo notrino nadaljuje samo sebe in se razveja v obče momente. In prav to nadaljevanje notrine v svojo protipostavljenost je predmetni element ali princip, skozi katerega reč vzpostavi svojo notrinskost. Toliko le, da se ve, da obstaja Heglov princip ali predmetni element, s katerim duh samega sebe vzpostavi.
 
Kratka-pamet

Svet reduciramo na števila in s tem na brezvsebinsko sporazumevanje.

 
         Če na hitro preletimo ta neki svet proste pameti, najprej zaznamo obilje celote. Takoj pade v oči, da v tem svetu ne biva nič nujnega. Svet je prosto odmetan in zgolj je. Tisto, kar bi bila neka določenost v njem, je svet izražen v številkah. To želi reči, da v tem našem čistem svetu obstaja veliko sveta, ki je prikazan kar v številkah. In zdi se, da je prosta pamet zaljubljena ravno v to čisto prikazovanje sveta v številkah; verjetno zato, ker je število abstrakcija od čutne raznolikosti, enostavnost kot tisto nekaj zunanje združenega ali zreduciranega na čisto bit.

         Sicer pa se prosta pamet rada izraža čez števila ali čez čiste abstrakcije, ker število dojema kot kako dano resnico. Število pa kot vemo, ne vsebujejo nič takega, kar bi prešlo v svojo drugost ali v nasebno določenost. To lahko preverimo, če pogledamo, na kak način števila stopajo v razmerja. Ona najdejo svojo določenost izven sebe ali v nekem drugem številu in torej ne v sebi, pomen pa dobijo le s tistim, kar je v razmerju z njimi. Se pravi, izražanje sveta stvari čez števila, je neko delovanje brez principa, ki mu ne gre zares s stvarjo. Saj, če bi mu zares šlo za stvar, potem bi duh bil dejaven tako, da bi se predal življenju stvari.

         Prosta pamet je navzoča v vseh tistih čistih svetovih, ki so pridelani brez vsakega principa. Zato ne bi bilo nič narobe, če bi v šole uvedli predmet Čisti dojem, s katerim bi mlademu duhu bil predstavljen začetni princip vzpostavljanja njega samega. Na ta način bi veliko naredili za to, da bi se svet števil, on je danes priznan kot najvišji svet, umaknil nekam v ozadje. Kajti če ne bo v tej smeri nič narejenega, potem bo število začelo nadomeščati pojme reči. Namreč tisto, kar je danes do temelja razjasnjeno, je število, ki je prazna abstrakcija. Število je, Hegel zapiše, inertna, ravnodušna določenost. In prav temu praznemu svetu velikosti ali številk, se daje prednost; svet zreduciramo na abstrakcijo, ki jo za tem utemeljujemo z neko velikostjo ali številom.


Posted in Abstraktno nasilje | No Comments »

Post a Comment