Igra abstrakcij in potencialen svet razveseljujeta
Igro abstrakcij hvali duh, ki ne izpolni gibanja predmetne substance, ob tem pa ne uvidi, da realnosti in njene dejanskosti ne upošteva. Igranje s potencialnim svetom je ustoličilo navajeno obnašanje, nekakšno preseganje nečesa, kar je brez bistva. Razlog za to je treba iskati v bežanju pred realnostjo in hvaličenjem mogočega sveta, ki ga obvladuje abstraktni mislec, katerega igra besed in misli navdušuje, kajti to je nedoločen svet, ki ne . . .