Absolutno moč duha se pripisuje denarju

Written by Jože Požar on 18 maja, 2014 – 7:14 dop -

         Obnovimo na kratko premislek filozofa Hegla o neposrednem odnosu: kažejo nam tale zdajle: zdajle je nehal biti, medtem ko ga kažejo; zdajle, ki je, je drug kot pokazani, in vidimo, da je zdajle to, da ko je, že več ni, je bivši. Jaz ostanem pri enem neposrednem odnosu: pokažem zdajle in trdim, da je resničen. A zdajle, ki ga kažem, ni nobena resničnost. Zdajle nima resnice biti, nima drugo biti, ohranja se kot sebi enak odnos.

         Zgornje bi naj pomagalo osvetliti moč duha, ki se jo izraža čez vsoto denarja. Moč duha je prenesena na čutni zdajle in zasije kot čista abstrakcija. In to spretnost običajno odigra oblastni jaz ali umski instinkt. Na primer, jaz izrečem neko vsoto denarja kot zdajle, ki je, ki pa v tem ko je, že več ni; vsota denarja po svoji drugo biti ne obstaja. Vsota denarja je zgolj izrečena in servirana kot kost; kot samovoljni jaz, ki pa ni nič dejansko občega, nič objektivnega in tudi neposredno vedenje ni.
 
Moc-duha-9

Poslušaj, tvoj abstraktni svet bom izključil iz internetnih poti, če boš vztrajal pri enem neposrednem odnosu.
 
         Ko je moč duha zvedena na čutno bivanje ali na abstrakcijo, je jasno, da se pripisuje moč duha neposrednemu odnosu. Tista kost ali vsota denarja je namreč zunanjost, v kateri je moč zaznati le to, da duh za dejansko bivanje svoje zavesti izdaja kost; zakaj v tem ni videti nobenega razmerja. Zaradi tega serviranje kosti ni nič drugega kot zatajitev duha. Moč duha se zataji vsepovsod tam, kjer duha zastopa denar. In ta spretnost je postal navada, s katero se povzdiguje umski instinkt in samovoljo jaza.

         Kadar torej duh izraža svojo moč čez čisto neposrednost ali vsoto denarja, s tem ne izrazi dejanske moči duha. Kajti dejanska moč duha izrazi svet, ki biva idealno in ustvarjeno. Zato je zavest, ki biva kot zunanja navedba, le izražena abstrakcija. Ali, to je le zavest, ki je moč duha omejila na izjavljeno vsoto denarja ali na kost, ki jo izdaja za svoje dejansko bivanje. Se pravi, njen čutni predmet, ki je vsota denarja, izraža zgolj goljufivo moč duha, saj vsota denarja ne predstavlja nobenega ustvarjenega sveta.

         Vprašajmo, zakaj se danes moč duha dodeljuje denarju? Zato, ker s prazno eksistenco ravno tako dosežeš cilj. Razen tega si lahko vsoto denarja predstaviš kot različne svetove. Sploh pa z domiselnostjo brez zamude preskočiš realnost pojma. Tak preskok je danes mogoče zaznati predvsem tam, kjer svet obvladuje individualna samovolja in tista izobrazba, ki najde zadovoljstvo v čisti neposrednosti. To pa je bitje zunaj sebe ali kost, ki je zgolj čutna gotovost ali abstrakcija nedoločene biti; bitje je zunanji izraz, s pomočjo katerega je realnost zvedena na znesek ali število, na zdajle, ki bi ga lahko dognali tudi kot kak trik tistega duha, ki svojo dejansko moč omejuje na čisto abstrakcijo, da se iztrga iz realnosti, kateri pripada postavljena dejanskost. Pa je zato absolutna moč duha, izražena kot vsota denarja, zgolj moč izven moje zavesti, ki pa ni resnična moč duha.


Posted in Abstraktno mišljenje | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.