Filozofija danes ni dojemljiva, kajti njena vsebina ni gibanje predmeta, tj. pojma, ki sebe misli. Zakaj abstraktna filozofija ne razvije proti postajanja predmetne substance v njeni osnovi. Tako da filozof, ki je prebral mnoga filozofska dela, ni spoznaval predmeta filozofije, ki ga v Sistemu vede izpelje filozof G. W. F. Hegel. Filozof, ki spoznava samo abstraktno filozofijo, pravzaprav predmeta filozofije ne dojema iz gibanja predmetne substance in elementa vedenja, v katerem substanca doseže svojo dejanskost. Predmet filozofije začne razvijati filozof Hegel v prvem delu Sistema vede, kjer skozi nastajajoče vedenje in element vedenja vzpostavi absolutno vedenje. To je tista osnova, v kateri duh izpelje svojo odsvojitev in vedenje vzpostavi kot predmet. Toliko le, da izpostavim, da k predmetu filozofije sodi način gibanja in postajanja predmetne substance ter odsvojitev duha.
Abstraktna filozofija se torej s predmetom ne ukvarja, je pa res, da preiskuje kategorije, ki se jih zunanje združuje in povezuje med seboj. Ta filozofija je razumska, kajti njen predmet je obširen svet misli, ki pa ne vsebuje bistva. Abstraktne vsebine podarjajo tisto končno, ki ne doseže neskončnosti. Zakaj vsebina ni predmetna, ampak abstraktna stvar, ki se jo zgolj zatrjuje. Rečeno še tako, zavest izpeljuje idealizem, ki ga izraža abstraktna stvar. To kaže, da filozof sedanjega časa ne razvija predmetne substance tako, da bi jo v osnovi določil. Najbrž zaradi tega hvali abstraktno filozofiranje ali tisto, kar je neki potencialni svet onstran, ki ni zamejen in se prosto nadaljuje v neki drugi svet. In prav to je tisto, kar opredeljuje abstraktno filozofijo, kajti ona se ne ukvarja s posredovanjem in gibanjem predmeta filozofije. Enako najbrž velja za druge znanosti, kajti tudi druge znanosti se ne ukvarjajo z gibanjem predmetne substance in njenim posredovanjem.
Ko predmet ni razvit in določen v njegovi osnovi, postane vsebina predmeta kategorija ali tisto, kar je enotnost samozavedanja in biti. To je idealizem, ki izreka enotnost samozavedanja kot vso realnost, ki pa ne doseže svoje dejanskosti. Zato je množica kategorij pravzaprav nekaj najdenega in zunanje povezanega v abstraktno filozofijo. Kar je nekakšna čista stvar, ki je prežeta s kategorijami. Vsebina je oblikovalo početje zavesti, enotnost čiste stvari pa se zgolj zatrjuje in pojasnjuje. Potemtakem je predmet kot čista stvar plehka podoba samozavedanja ali zbir kategorij, ki jih izdihava zgornja ilustracija.
Mnenja sem, da je predmet kot razvijajoči se pojem filozofije izjemno zanimiv, kajti izpeljal ga je genij in filozof Hegel, ki je pokazal, da predmet ni nekaj, kar se prosto nadaljuje in je predstavljanje nasploh. Takšno dojemanje izžareva filozof, ki neposrednost preseže tako, da izpelje svoje razmišljanje, s katerim pridela abstraktno stvar. Taka dejavnost ne upošteva gibanja predmetne substance in njenega proti postajanja. Početje zavesti naredi duh za abstraktno stvar, ki jo je mogoče zunanje širiti, ker ne vsebujejo bistva. Namreč tisto, kar izžareva abstraktna filozofija, to je pozitivno razmišljanje, ki ga pridela gibanje razuma, ki dela razločke in sodeluje s čistim jazom, ki kot vemo, hvali subjektivno nastrojenost, ker ga tisto objektivno kot svet ne navdahne.
Najpreprostejše je izdelovati predstave o abstraktni filozofiji, kajti tisto, kar je njena vsebina, to so kategorije kot zbir abstraktnih vsebin. Ko pa je vsebino predmeta določena skozi kategorije, postane predmet nekaj, kar ni določeno v proti postajanju. In tako ni nenavadno, da je abstraktna filozofija produkt razuma in čistega jaza. To so vsebine, ki ne vsebujejo predmetnega bistva in zato tudi substanca ne doseže proti postajanja ali sebi enakosti v razviti osnovi.
Abstraktna filozofija govori zlasti o tem, da je njen predmet sestavljen iz kategorij in tistega, kar razum pridela kot neko razločevanje vsebine. To nam pove, da filozof ni dejaven s ciljem, da svoje vedenje vzpostavil kot predmet. Mimogrede, imamo veliko razlagalcev abstraktne filozofije, nimamo pa mislecev, ki bi predmet filozofije razvijali iz temelja in v načinu proti postajanja.