Abstraktna oseba in “gnanje notrine v ospredje”

Written by Jože Požar on 28 oktobra, 2012 – 7:51 dop -

         O Heglu se je mogoče med drugim izraziti tako, da navedeš nekaj poznanih pojmov, kot so npr. dialektika, ideja, logika, afirmativna neskončnost itd., seveda pa tudi na ta način, da izpoveš, kaj je na primer o posameznem pojmu zapisal filozof Martin Heidegger v delu z naslovom Na poti do govorice. Nenazadnje se lahko o Heglu izrečeš tudi na ta način, da okrasiš kak njegov znan pojem z lastnimi mislimi ali s sebstvom kot takim in vse to potem vzameš kot kako izredno odsvojitev. In če si izobrazil zavest do najvišje stopnje ali do vsevednosti in si po vrhu še govorec, ki mu jezik dobro teče, imaš vse pogoje za to, da postaneš poznavalec Heglove filozofije. Pomembno je, da aktivno deluješ kot abstraktna oseba na področju filozofije; pač glede na to, da je danes abstraktna oseba dosti bolj pomembna od tistega, kar od sebe odrine in je neka njena čista abstraktna oblika.
 

Sebstvo kot tako je abstraktna oseba, torej abstrakcija sebe od sebe samega.

 
         Strinjali se boste, da je veliko težje kaj vsebinskega povedati o Heglovi fenomenologiji in logiki, še posebej pa to velja za sistem vede, ki je izpeljana celota in se je potrebno še posebej potruditi, da bi sistem vede kot celoto spoznali in bi se potem na podlagi razumevanja te celote lahko spustili v vsebinska razglabljanja o posameznih pojmih. Kajti, in s tem se boste mogoče tudi strinjali, razumevanje sistema vede je pogoj za to, da bi se lahko svobodno in notranje gibali v razpravljanju in ne bi bili v dvomih glede vašega premišljevanja. Zanimivo za današnji čas je, in to je mogoče zaznati, da so posamezna predavanja povezana s Heglom abstraktna in sploh niso vsebinsko vezana na noben njegov določen pojem. Mirne duše lahko rečem, da še do danes nisem naletel na kako interpretacijo posameznega Heglovega pojma. Zdi se, kot da še ni prišel čas za to, da bi se abstraktna oseba znebila same sebe ali tistega subjektivnega vedenja, v katerem nastopa ona kot abstraktna oseba. Zaenkrat ni mogoče zaznati, da se kaj dela na osvobajanju duha ali na tem, da bi odsvojitev abstraktne osebe bila podprta s kakšno metodo, ki bi bil njen določen način delovanja. V mislih imam način ali predmetni element, ki ga v Fenomenologiji duha razvije Hegel. Ta način je ravno tisti, s katerim duh samega sebe postavi kot predmet, s tem namreč pusti za seboj sebe kot abstraktno osebo. Namreč, dokler se v začetnem vzpostavljanju duh ne bo vzpostavil kot predmet, tako dolgo bo sebe odpravljal zgolj na ravni abstraktne osebe. Se pravi, dokler bo abstraktna oseba svoje naravno sebstvo predstavljala zgolj v oblikah čiste zavesti, bo duh zgolj hodil zraven.

         Abstraktni osebi zaenkrat gre zgolj za to, da notrino kot naravno sebstvo odrine v ospredje. Na ta način abstraktna oseba predstavi sebe kot absolutno osebo, kot čisto zavest, s tem da je ravno ta osebna aktivnost tista, ki ji ne dovoli postaviti sebe kot predmet. In tako abstraktna oseba v odpravljanju same sebe oblikuje le neki njen lastni svet, uvid, ki je njeno čisto sebstvo. Pri takšnem odpravljanju pa seveda ni mogoče reči, da je duh sebe postavil kot predmet. Kajti odpravil je le naravno sebstvo, ali, sebe je predstavil kot abstraktno osebo.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment