Abstraktni totalitarizem kot abstraktno nasilje praznega vedenja

Written by Jože Požar on 23 februarja, 2014 – 8:48 dop -

         Kadar duh neposredno vsiljuje prazno vedenje, ki da velja, ker je to vedenje dobljeno s študijem, potem je to menda že izvajanje abstraktnega nasilja, saj predmetna substanca ni izražena. To je natančno vzeto uveljavljanje samovolje ali lastne moči. Kajti golo izrekanje abstraktne biti ali besed, še ni gibanje predmetne substance, ampak le aktivnost zavesti, ki se odrine od sebe in je tisto čisto sebstvo ali sebi enakost.
 
Totalitarizem

Filozof  G. W. F. Hegel zapiše: »Nekaj vemo napak, se pravi, vedenje je v neenakosti s svojo substanco.«
 
         Z neposrednim uveljavljanjem realnosti, ki ji ne pripada nobena dejanskost, se začenja in tudi konča oni abstraktni totalitarizem. On proizvede obliko sodobne vzvišenosti in se kaže v enostavni določenosti, čez katero se preračunava svet stvari in celo družbeno življenje; češ, dovolj je, če je stvar izražena zunanje ali s številom, saj na ta način stvar ničesar ne izgubi. In tako danes stvar zastopa gola abstraktna vrednost. To pa je tisti ravnodušni videz stvari, zaradi katerega izginja svet stvari. In to enostavno abstrakcijo stvari je izmislilo ono modrovanje, ki izhaja iz prepričanja, da je mogoče svet stvari poenostaviti na abstraktno bit, ki je velikost ali kvantum. Na ta način baje prideš prej na cilj, pa še misli ne zapravljaš, saj je bitje stvari opredeljeno na goli kvantum in tistih nekaj predikatov, ki bitje običajno spremljajo. In tako pogovor o stvari postane pogovor o goli vrednosti; kvantum kot reprezentant onega modrovanja in sodobne vzvišenosti zastopa pojem stvari.

         To obliko abstraktnega nasilja, ki stvar poenostavlja na golo vrednost, je najbrž v življenje vnesel oni preveč izobraženi duh, ki danes dojema stvar samo skozi števila in tiste neke mrtve predpostavke, ki jih oponašajo prazne besede. To so tiste enostavne zagotovosti, abstraktna bit ali kako od sebe odrinjeno naravno sebstvo, ki je dokončano kot oblika čiste zavesti, ki se ni zmogla na sebi vzpostaviti kot določna realnost in je končala v izrekanju besed.

         Ponazoritvam abstraktnega totalitarizma smo vsak dan priča. Abstraktni totalitarizem namreč izvaja abstraktno nasilje vsepovsod tam, kjer ni vprična nobena določna realnost stvari in se stvari dogajajo zgolj kot finančne zmožnosti ali kot abstraktno nasilje denarja, ki ga izvaja princip meglene velikosti. Abstraktni totalitarizem je artikuliran in se ga danes izvaja čez denarna gibanja, ki tečejo čez števila ali prazne abstrakcije. Denar je priznana abstraktna sila, ki ima samostojno bivanje, vendar tiste določne vrednosti ne preseže skozi svoj pojem, ampak čez neko drugo abstrakcijo ali število. Kvantum namreč nima v sebi te moči, da bi stopil s seboj v odnos skozi svoj pojem. Ali, kvantum ne vsebuje nič takega, kar bi lahko preraslo v svojo drugo bit; svojo določenost doživi v neki drugi velikosti.

         Abstraktni totalitarizem si daje prevlado s praznim pomenom. Zato ni dejaven na gibanju predmetne substance. Uveljavlja se skozi posebno voljo ali tisto neko materialno mišljenje. Na ta način uresniči ono hrepenenje, ki se običajno razgubi v praznih besedah.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.