Ovrednotite odvisnost človeka, ki jo danes izraža izobražen duh, ko utrjuje igro abstrakcij. On namreč izdihava, da ga svoboda ne privlači, da pa z zanimanjem spremlja razvoj odvisnega človeka. Ta se nenehno prilagaja ukazom razuma in igri abstrakcij, ker jemlje mišljenje in tisto, kar je neko nasprotje, za resnični svet. Subjektivna nastrojenost je tista, ki omeji odvisnega človeka na neposrednost. Nanašanje sebe nase in vzajemno učinkovanje s seboj je torej tisto, kar dela človeka odvisnega. Duh ne pridela niti dojema, ko brani kontinuiteto svojega znanja in veljavo zdravega razuma.
Najbrž odvisen človek zaznava, da svoboda ne velja kot nekaj, kar bi bila dodana vrednost na njegovo aktivnost. Zaradi tega odseva svojo odvisnost, menda je uvidel, da prilagajanje in podrejanje prinese več koristi, kot pa kaka abstraktno izražena svoboda. Zakaj kadar je dejaven svobodno, ni cenjen tako kot je to odvisen človek. Ugotovite, kakšno mnenje ima človek o politiku, ki razmišlja svobodno ali v korist gibanja predmetne substance; ta politik ni razumljen in sploh ni priljubljen, ker ni dejaven kot odvisen človek. Drugače povedano, politik danes razmišlja kot odvisen človek, ker edino tako izrazi pripadnost svoji stranki, ki je bolj pomembna kot pa njegova svoboda.
Danes svobodnega duha ne zaznavamo, kajti s posredovanjem predmetne substance in njenim postajanjem se še ne ukvarja. Odvisen človek pa je dejaven subjektivno, kajti z odtujitvijo znanja pridela le subjektivno dejanskost. Zanaša se na svoje znanje in poklanja le tisto, kar je neki njegov mrtvi produkt. Se pravi, ker ni dejaven kot svoboden duh, oblikuje le kako znanje in tako povzdigne svojo subjektivnost. Realizira abstraktno obliko znanja, kar je početje zavesti, ki daje prednost razumu in čutnemu vedenju. Njegov svet odseva, da je odvisen od gibanja razuma in kakega pojasnjevanja. Skratka, odvisen človek uresniči zavest kot kontinuiteto svojega znanja, ki je tisto čutno in zaznavano kot nepopolna izpolnitev.
Po mojem mnenju se danes svobode ne dojema tako, kot to gre predmetni substanci po njenem postajanju. Na primer, ko prisluhnemo kakemu filozofu, ki pojasnjuje filozofijo, ugotovimo, da ni dejaven svobodno in sploh ne v interesu gibanja predmetne substance, ampak s smotrom, da sebe nekako predstavi kot odvisnega človeka, ki hvali svoje abstraktno znanje, ki pa ne izžareva nobene svobode. Učitelj filozofije, ki ni dejaven svobodno, se prilagaja onemu znanju, ker svobode ne dojema iz temelja, ampak kot neko njegovo prizadevanje, s katerim pa kaže, da je odvisen človek, kajti privlači ga samo izgotovljeno abstraktno znanje, ki ga običajno predstavi kot nekaj, kar je mogoče sestaviti zunanjim opisovanjem in primeri, ki njegovo čisto vednost uveljavijo.
Ko sem prisluhnil profesorju filozofije na radio, sem pričakoval, da bo spregovoril o predmetu filozofije, ki ga bo vzpostavil kot določen predmetni svet, ki vsebuje bistvo. A tega nisem dočakal, kajti bil je dejaven s smotrom, da filozofijo predstavil kot svet znanja, ki nima nobene meje in ga je mogoče širiti dokler gre. Hočem reči, profesor sploh ni deloval kot svoboden duh, ampak kot odvisen človek, ki ničesar ne spreminja in hvali le tisto, kar je filozofija kot njegovo znanje. In zares, filozofija ni bila nič drugega kot igra abstrakcij odtujenega znanja, ki je pogojeno z nekim drugim znanjem. To kaže, da profesor ni posredoval filozofije kot svoboden duh, ampak kot odvisen človek, saj je filozofijo predstavil kot nekakšen pojavni svet njegovega znanja.
Zdi se, da izobražen duh danes razvija odvisnega človeka, svobode pa ne. Namesto da neguje svobodo, se ukvarja s predstavami odvisnega človeka, ki spoštuje abstraktno čisto vednost, torej subjektivno vednost, s katero proizvaja gotovost samega sebe. Zakaj, ko sebe razodene kot odvisnega človeka, svobode ne izrazi. Zato ni nenavadno, da se danes poudarja prav to, kako odvisnega človeka narediti še bolj odvisnega. To je menda neko prikrito pravilo, o katerem se ne govori, ker to ni primerno izobraženemu duhu, ki je poln znanja in abstraktnih smislov. Zato menim, poskušajte svoje znanje postaviti kot predmet, saj edino tako niste dejavni kot odvisen človek.