Kako naj bo medij svoboden, če pa novinar ni svoboden. V šoli novinarju zagotovo niso razjasnili pojma svobode, ker tudi šola nima tega pojma razjasnjenega. Torej, da so mediji svobodni, to je neumno nakladanje, ki poveličuje medije. Mediji zagovarjajo nesvobodno novinarstvo, da bi bili brani, slišani in gledani. Mediji sicer o marsičem poročajo, vendar to še ni svoboda, zakaj svobodo je nujno ustvariti in njen pojem izpeljati. Svoboda namreč, ki je zgolj abstraktna, je početje zavesti, ki izreka kake misli, kar pa še ni dejanska svoboda. Tako da tisto govorjenje, da so mediji svobodni, to je prazno govoričenje, ki ga lahko izreče le kak nesvoboden novinar ali politik.
Menda ne mislite, da je besedovanje o svobodi že udejanjena svoboda. Za kaj takega je nujno pokazati, kako svoboda sebe vzpostavi. Brez tega dokaza je govorjenje o svobodi prazno besedovanje. Duh namreč, ki dojema svobodo, najprej samega sebe odpravi in svoje vedenje postavi kot predmet. To je pogoj, da bi sploh lahko realiziral svojo svobodo. Kajti svoboda je substanca duha, to pa pomeni, da je nujno predmetno substanco vzpostaviti, da bi realiziral svojo svobodo. To pa ni zgolj neka dejavnost abstraktnega razuma, temveč posredovanje substance s samo seboj in njeno postajanje. Rečeno drugače, svoboda ni vera v abstrakcije ali kak duh po prazni besedi ali kakšna nedoločena občost, temveč je duh, ki substanco vzpostavi v njenem proti postajanju ali osnovi.
O svobodnih medijih govorijo nesvobodni novinarji, ki ne dojemajo svobode iz njenega pojma, ampak kot nekaj, kar je izpolnitev zavesti. Dojemati svobodo kot izraženo subjektivno nastrojenost, to je le enostranska abstrakcija. Da bi novinar bil dejaven svobodno, je nujno, da samega sebe odpravi kot duha ali kot tistega, ki svoje vedenje vzpostaviti kot predmet. Svoboda je namreč predmetna, kar hoče reči, da je vezana na gibanje predmetne substance in njeno postajanje. Toliko le, da se ne bi sklepalo, da je svoboden vsak, ki svoje misli povzdigne v predstavo, pri tem pa ne zazna, da je tisto predstavljeno zgolj izraženi subjekt.
Nujno je, da se resnično spozna pojem svobode. O njem ne govorijo mediji, niti univerze, kajti svoboda jih ne zanima, saj se ukvarjajo samo s posredovanjem abstraktnega vedenja. Zato je najbolje za novinarja, da svobodo spozna iz temelja, tj. iz postajanja nastajajočega vedenja. Svoboda namreč stopi v odnos s seboj, da bi izpeljala svoj pojem. Vse, kar ni izpeljani pojem svobode, ni resnična svoboda. Pa je govorjenje, da so mediji svobodni, čista nevednost. Mimogrede, tudi lastnik medija ne ve kaj je svoboda, saj o svobodi mediji ne govorijo, niti je ne razlagajo, kaj šele da bi jo proizvajali. Svoboda je namreč vezana na gibanje predmetne substance in njeno postajanje.
Pozor, svobodni svet ni zgolj abstraktno vedenje in potem tisto neko zunanje sestavljanje svojih misli, pač pa je v svoji osnovi abstrakcija, ki jo je nujno vzpostaviti kot realnost in njeno dejanskost. Se pravi, vsak pojem in tako tudi svoboda ima v svoji osnovi to, da je sebi proti postavljanje, v katerem se substanca razdvoji v nekaj prvega in drugega. Substanca torej ni zgolj stanje, temveč je gibanje in postajanje, v katerem doseže svojo osnovno določenost. To je podoba, v kateri je tisto drugo postavljeno kot obči momenti, prvo pa je nekaj končnega, ki doseže svojo neskončnost ali dejanskost v postajanju substance. To stremi reči, da predmetni svet ni nekaj neposrednega in potem nadaljevanje in opisovanje predmeta, temveč je negacija substance, ko notrina doseže sebe v nasprotju ali svoji sebi enakosti. Upam, da je duh, ki še ne ve, kaj je predmetna svoboda, dobil neko predstavo o tem, da je svoboda gibanje in postajanje substance in edini smoter duha. Zakaj svoboda je substanca duha, ki je po svojem dojemu vedenje o sebi. Tako da tista čista vednost, s katero se danes hvalijo nesvobodni novinarji in mediji, ni resnična svoboda, saj ne proizvaja drugo samega sebe.
Torej, mediji zagotovo niso svobodni, kajti če pogledamo njihov produkt, ki je zgolj abstraktna stvar, takoj ugotovimo, da jo je izpeljala ali sestavila zavest iz posameznih misli.