Bodoči filozof in sistem vede

Written by Jože Požar on 24 marca, 2013 – 7:26 dop -

         Filozof lahko svoje vedenje odtujuje na različne načine. Na primer, vedenje lahko odtuji tako, da ga razgrne v mnoga posamezna bivanja. Naravno sebstvo lahko odtuji kot čisto spekulacijo, ki jo raztegne v obliko onstranstva. Razen tega lahko vedenje odpravi kot čisti uvid, ki je njegova čista osebnost. Skratka, filozof lahko vedenje odtuji v prispodobe in abstraktne predstave, pri tem pa ne izhaja iz nobenega postavljenega obstoja.
 
Hegel-500-pik

G.W.F. Hegel (1770-1831). Aquarell of Hegel at age 58 by Julius L. Sebbers (1804-1837).

 
         Duh, ki se je odločil postati filozof, naj izhajal iz tega, da se vsako gibanje začenja kot odpravljanje njegovega naravnega sebstva in ne kot kako “umišljanje na dognane resnice”. Na začetku poti mu mora biti jasno vsaj to, da brez poznavanja Heglovega sistema vede, ne bo mogel proizvajati ne vem kakšne filozofije. G. W. F. Hegel je vrh filozofije kot sistem vede, ki se začenja s Fenomenologijo duha in se nadaljuje v Znanost logike. Hegel je torej filozof, ki skozi sistem vede postavi temelj filozofije, ki bi ga naj vsak bodoči filozof dojel. Sistem vede namreč prihrani mnogo časa in zagotavlja bodočemu filozofu, da ne bo tekal od enega filozofa do drugega in se izgubljal v abstraktnih svetovih posameznih filozofov. Hegel skozi sistem vede postavi tisto osnovo, ki jo bodoči filozof potrebuje za tvorno filozofiranje. Pri tem pa je treba poudariti, da je sistem vede predvsem celota; in tega dojemanja celote sistema vede se naj ne bi prezrlo. Brez dojemanja celote sistema vede se sicer da ravno tako filozofirati, vendar na površju in kot “spokojno razkladanje podob”.

         Mogoče bo kdo tukaj pripomnil, da še ni napočil čas za študij sistema vede. Takšno mnenje imajo tisti, ki sistema vede še ne dojemajo kot celoto, ampak zgolj kot dva samostojna dela (fenomenologija, logika), ki nimata nobene notranje povezave. A sistem vede se začenja v Fenomenologiji duha in se nadaljuje v Znanost logike I. In tukaj je treba opozoriti, da v prvem delu sistema vede ali Fenomenologiji duha, še ne gre za kako vsebinsko odpravljanje biti, temveč gre za odsvojitev duha ali odpravljanje naravnega sebstva. Gre za odpravo notrine reči v njeno protipostavljeno nasprotje. Naj to povem še tako, tisto, kar kliče bodočega filozofa k sistemu vede, je predvsem to, da duh začne spoznavati samega sebe v njegovi odsvojitvi; da odsvojitev duha prepozna kot predmetni element. Kajti Fenomenologija duha je samoporajanje duha ali prikaz postajanja vede sploh.

         Naj odgovorim na vprašanje, zakaj je Hegel v fenomenologiji odpravil in vzpostavil duha kot predmet ali kot absolutno vedenje? Predvsem zaradi tega, da je v prvi logiki nadaljeval sistem vede iz vzpostavljenega absolutnega vedenja. To želi reči, da je vzpostavljena bit notranja povezanost med Fenomenologijo duha in Znanost logike. Torej, če želi kak bodoči mislec postati tvoren filozof, potem mora dojeti notranjo povezanost sistema vede. Ob tem pa si ne sme dovoliti, da pade pod vpliv onega leporečja, prispodob in abstraktnih predstav, ki danes na površju tega časa kolovratijo okoli Heglove filozofije ali sistema vede.

         Hegel zapiše v predgovoru fenomenologije naslednje: “Resnična podoba, v kateri eksistira resnica, je lahko edinole njen vedovni sistem. Sodelovati pri tem, da bi se filozofija približala obliki vede – cilju, da bi odložila svoje ime ljubezni do vedenja in postala dejansko vedenje – to je tisto, kar sem si zadal.”


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment