Bolehno stanje stvari

Written by Jože Požar on 24 junija, 2012 – 6:19 dop -

         Nič ne pomaga delati v medijih razkošne predstave o bolehni stvari in zraven zrcaliti njene možnosti, ki da jih je treba le še preučiti in med njimi izbrati najboljše. K vzpostavitvi bolehne stvari ne more prispevati nekaj, kar ne izhaja iz njene narave. Še manj pa koristijo aktivnosti po nekem prepričanju, da se bo bolehna stvar sčasoma sama od sebe vzpostavila. Stvar ima svoje notranje gibanje, v katerem se notrina odriva od sebe in se nasproti sebi določno postavi; in to je tisto, kar sploh lahko stvar postavi kot njeno stopanje na plan ali kot njen čisti pojem. Čisti pojem je postavljena čista notrina kot notrina v njenih podobah in je tista prva določenost. Brez te določenosti bolehne stvari, kot njenega razdvajanja v njeno protipostavljenost ali njeno podobo, ni mogoče stvari začeti zdraviti.
 

Vsa dejavnost človeka bi naj bila danes usmerjena v njegovo razdvajanje, v čisti dojem, s katerim postavi svojo sebienakost ali notranji razloček.

 
         Če kdo meni, da si je treba preden začnemo bolehno stvar zdraviti, ogledati argumente in preveriti, kaj pravi teorija, mu moramo reči, da to ne ozdravi stvari. Kajti abstraktni argumenti niso nič takega, kar bi vzpostavilo notrino bolehne stvari. Pa tako tisti, ki kličejo k bolehni stvari nekakšne praktične dokaze, ne deluje dosledno. Enako velja za duha, ki se sklicuje na logiko ali kako posamezno abstraktna načelo, istočasno pa kaže s prstom na kak zgledni primer stanja stvari. Vsi ti izvedenci za zdravljenje bolehne stvari spregledujejo, da je vzpostavitev njene notrine bistvena določitev stvari; oni ne vedo, da mora notrina stvari v svojem nasprotju stopiti na plan. Se pravi, da bi se duh dokopal do te prve določenosti stvari, mora najprej tisto notrino bolehne stvari vzpostaviti kot obče momente ali kot njene podobe. Banke danes bolehajo, ker še niso spoznale, da je predmetni element njihovega predpostavljanja samorazdvajanje, s katerim banka vzpostavi svoj čisti pojem razvezan v obče momente, ki ni nič drugega, kot vedenje početja sebstva v sebi. Še drugače povedano, ker banke niso sebe predpostavljale v svojem razdvajanju ali v čistem pojmu, ki je njihova bistvena določitev, tudi niso pravočasno prepoznale svojega bolehanja. Kajti substanca banke mora biti vedena kot bistvo ali notrina banke, kot sebstvo notranjega gibanja substance banke v svojem protipostavljanju. Gre namreč za to, da duh dobi čisti element svojega bivanja, torej čisti pojem, katerega vsebina je vedenje samega sebe. Tisto pa, kar banka prikazuje skozi ravnodušne kvantume, ki niso nič drugega kot prazne abstrakcije, to je le neko nično kazanje njene vsebine.       

         Bolehno stanje stvari ne gre zdraviti s kakim subjektivnim vedenjem. Stvar je treba odpraviti notranje in jo vzpostaviti kot njene obče momente ali kot čisti dojem. Le tako je stvar vzpostavljena že v samem začetku kot tisto, kar ona je v sebi; kot odrinjena notrina od sebe je v svoji protipostavljenosti postavljeni čisti pojem. Bolehna stvar ima namreč ravno tako svojo naravo in njena narava mora biti ravno tako postavljena nasproti sebe v občih momentih. Momenti so tisto, kar vzpostavi občost stvari, s tem pa njeno čisto določenost. Bolehna stvar torej mora biti vzpostavljena kot popolna notrina, ki je stopila nasproti sami sebi, če se jo seveda resnično želi zdraviti.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment