Skip to content

Zlo komunizma se danes pojavlja kot neizpolnjena abstrakcija

Posted on 4 julija, 2021 By Jože Požar
Zlo komunizma se danes pojavlja kot neizpolnjena abstrakcija

V tem času se še vedno pojavlja ono zlo komunizma, ki ga odseva vest, ki se uveljavlja kot neko odločanje iz sebe, ki odpušča zlo z izrekanjem posameznih misli. Ta zagotovost ni nič drugega kot zrenje lastne božanskosti. To je sebstvo osebe, ki se ga uveljavlja, ker tako zavest izpolni dolžnost, v katero polaga vsebino vesti. Oseba si daje veljavnost tako, da pridela zagotovost same sebe, tj. tisto negativno abstraktno sebstvo . . .

Filozofsko zrno

Nespremenljivi abstraktni svet sebstva

Posted on 13 junija, 2021 By Jože Požar
Nespremenljivi abstraktni svet sebstva

Izobraženec, ki na neko točko odmeče vedenje samega sebe kot nespremenljivo resničnost, razločuje od sebe le neposrednost. Ta svet pa še ni stvaren svet, ampak abstraktni svet sebstva, ki ni dosegel svoje dejanskosti. Ta svet je sicer neko čisto zagotavljanje, vendar to še ni svet, ki bi dosegel proti postajanje. Marveč je neposrednost ali nespremenljivi svet, ki ni dosegel drugo samega sebe.

Filozofsko zrno

Svet razblinjen v abstrakcije

Posted on 30 maja, 2021 By Jože Požar
Svet razblinjen v abstrakcije

Kot večkrat slišimo in dojamemo, izobražen človek se sklicuje na abstraktno vedenje, tj. na abstrakcije ali posamezno znanje, na katerem gradi neki drugi svet. To je individuum, ki nastopa in širi svoj jaz čez razblinjene abstrakcije, v katerih prepozna sebe kot tistega, ki podarja nebistveno sebstvo ali predstave, ki jih največkrat še interpretira in pojasnjuje. Skratka, izobražen človek je danes aktiven kot pojasnjevalec znanja, ki prezira gibanje predmetne substance.

Filozofsko zrno

Duh in odločanje iz sebe

Posted on 23 maja, 2021 By Jože Požar
Duh in odločanje iz sebe

Tisti, ki niso raziskovali Heglove filozofije, seveda ne vedo, na kakšen način si duh odsvoji samega sebe in se postavi kot predmet. Prav tako nimajo predstave o nastajajočem vedenju in o tem, kako duh vedenje vzpostavi. Sicer pa o vedenju zelo malo besedujejo izobraženci, verjetno zato, ker jih pojem vedenja ne privlači. No, najbrž bi bilo dobro, če bi šolski sistem pojem abstraktnega vedenja predstavil mlademu duhu skozi predmet filozofije.

Filozofsko zrno

Duh in abstraktna neskončnost

Posted on 16 maja, 2021 By Jože Požar
Duh in abstraktna neskončnost

Glede na to, da duh ni dejaven s principom logične sovisnosti, v katerega padeta realnost in njena dejanskost, je jasno, da izdeluje samo abstraktne predstave. Kar pomeni, da je v službi abstraktne neskončnosti. Ta duh ni dejaven tako, da bi predmet najprej zamejil na njegovo določenost, ampak ga prosto odpravi s smotrom, da mu meje ne določi. Na tak način je njegov svet vedno enostranska zgodba, v kateri manjka končnost.

Filozofsko zrno

Ali filozof izdeluje samo abstraktne učinke

Posted on 18 aprila, 2021 By Jože Požar
Ali filozof izdeluje samo abstraktne učinke

Zamislite si politika, ki je dejaven brez principa ali tako, kot mu narekuje njegov instinkt. Kritizira druge politike in izdeluje predstave o sebi ter hvali opazujoči um in možen svet, ki ni nobena objektivnost. Ob kratkem, politik, ki ni dejaven v interesu obče ideje, ni politik, kajti povzdiguje svoje vedenje in kake ravnodušne določenosti. Hočem reči, politik, ki ni dejaven v interesu obče ideje

Filozofsko zrno

Filozofija je gibanje predmetne substance in njeno postajanje

Posted on 11 aprila, 2021 By Jože Požar
Filozofija je gibanje predmetne substance in njeno postajanje

Najbrž ste zaznali, da gospodje Heglov Sistem vede, o katerem danes filozofi bolj malo besedujejo, ne jemljejo resno. Zato je treba o Sistemu vede vsak dan govoriti. Imamo namreč čuvarje, ki branijo staro dojemanje filozofije in dobro počutje ob njej. Zaradi pasivne drže filozofija životari in je na sebi početje abstraktnega razuma, ki spreminja in nadgrajuje filozofijo poljubno.

Filozofsko zrno

Ekspozicija odtujenega sebstva

Posted on 4 aprila, 2021 By Jože Požar
Ekspozicija odtujenega sebstva

Da šolan človek velikokrat poveličuje svojo izobrazbo in abstraktno vedenje, ne pa predmeta, kažejo pojasnila vedenja, ki so nekakšen presežen svet vedenja. To je tista dejavnost, ko duh svoje vedenje odtuji in je bivanje sebstva kot sebstva, do katerega se obnaša kot do nedovršenega sveta. Zakaj ta svet je njegovo vedenje, ki ima dovoljenje, da nastopa v imenu

Filozofsko zrno

Intervju s poznavalcem filozofije

Posted on 28 marca, 2021 By Jože Požar
Intervju s poznavalcem filozofije

Spodnja vprašanja smo postavili, da izvemo kaj več o filozofiji danes.
Vi ste poznavalec filozofije, povejte, o čem danes filozofi premišljujejo?
O tem je težko kaj natančnega reči, saj o svoji dejavnosti ne govorijo. Verjetno analizirajo svoj svet z namenom, da lahko o tistem, kar so analizirali, kaj povejo.

Filozofsko zrno

Predmet filozofije in Sistem vede

Posted on 21 marca, 202121 marca, 2021 By Jože Požar
Predmet filozofije in Sistem vede

Duh, ki bi hotel filozofijo spoznavati po njenem bistvu ali kot predmetni svet, naj bere Heglov Sistem vede (prvi del) ali Fenomenologijo duha, če želi filozofijo spoznavati iz nastajajočega vedenja. V njej bo našel osnovne pojme, kot so element vedenja, odsvojitev, sebstvo, gibanje substance in druge.

Filozofsko zrno

Filozofija in čista sebevednost

Posted on 17 januarja, 20215 junija, 2021 By Jože Požar
Filozofija in čista sebevednost

Mnenja sem, da se filozofijo predstavlja lahkomiselno. Lahko bi rekel, filozofija je postala nespameten svet, ki ga izžareva neizobražen filozof, ki filozofijo dojema kot abstraktno vedenje. Zato ni čudno, če je filozofija povsod predstavljena kot abstraktno vedenje. To pa ni predmet filozofije, ampak abstraktno vedenje, ki nima nobene meje. …

Filozofsko zrno

Spoznavanje samega sebe skozi odsvojitev vedenja

Posted on 27 decembra, 20207 junija, 2021 By Jože Požar
Spoznavanje samega sebe skozi odsvojitev vedenja

Človek v svojem spoznavanju še ni prišel tako daleč, da bi lahko rekel, poznam samega sebe, o svoji odsvojitvi vem vse. Zato duh, ki danes govori, da je z izobrazbo spoznal samega sebe, zagotovo nima v mislih spoznavanja v njegovi odsvojitvi. Ta duh ne ve, kaj se to pravi dojeti sebe ko tistega, ki se je sposoben odsvojiti ali biti dejaven na način, da vzpostavi svoje vedenje kot predmet. …

Filozofsko zrno

Ko je filozofija abstraktno vedenje

Posted on 27 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
Ko je filozofija abstraktno vedenje

Zopet sem prisluhnil filozofu na radio, ki ni vedel, kaj je predmet filozofije. Govoril je o svoji dejavnosti, o delih, ki jih je prebral, predmetu filozofije pa ni poklonil niti enega stavka. O predmetu filozofije in gibanju predmetne substance torej ni govoril, je pa govoril o nedejanskem vedenju, ki ga je možno širiti neomejeno.

Filozofsko zrno

O filozofiji sodobnega časa

Posted on 13 septembra, 20205 junija, 2021 By Jože Požar
O filozofiji sodobnega časa

Jaz nisem eklektik, ampak človek, ki z veseljem bere Heglovo filozofijo in poskuša kaj povedati o njej na internetu v trdnih pomenih. To počnem, ker menim, da sem Heglov Sistem vede dojel in da sem sposoben njegovo bistvo osvetliti. Brez veze je kar naprej govoriti, da je Heglova filozofija težko razumljiva in za navadnega človeka nedojemljiva.

Filozofsko zrno

Napredovanje v razumevanju predmeta filozofije

Posted on 23 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Napredovanje v razumevanju predmeta filozofije

Če se bo duh držal kategorij in tistega zunanjega razumevanja predmeta filozofije, zagotovo ne bo napredoval v razumevanju predmeta filozofije. Zakaj abstraktna filozofija, s katero duh izdeluje predstave o filozofiji, ki se nikjer ne začenja in ne konča, ni noben določen predmetni svet filozofije, ampak zunanja snov, ki ničesar ne doprinese k razumevanju predmeta filozofije. …

Filozofsko zrno

Obča sebevednost je njegov predmet

Posted on 16 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Obča sebevednost je njegov predmet

Da je subjektivnost postala v medijih tako priljubljena, gre pripisati sedanjemu času, ki terja od duha, da si sebe odsvoji in da se pojavlja kot reprezentant svojega sebstva, ki ga nekako odpravi in predstavi. A odsvojitev še on ne dojema, zato se pojavlja v abstraktnih predstavah, ki govorijo, da še nima izkušenj o tem, kako si samega sebe odsvoji. …

Filozofsko zrno

Duh in dojemanje sedanjega časa

Posted on 9 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Duh in dojemanje sedanjega časa

Pride čas, ko duh začne znova premišljevati svet iz izvora. Mogoče odkrije, kako se čas in prostor pojavljata skozi gibanje substance. Morda celo spozna, da je gibanje substance dosti bolj vabljivo kot abstraktno vedenje. Naj spomnim, svet ni samo vedenje kot tako, zato je treba čas in prostor razumeti iz gibanja substance, tj. iz elementa vedenja.

Filozofsko zrno

Filozofija je ujetnik metafizičnega razuma

Posted on 2 avgusta, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Filozofija je ujetnik metafizičnega razuma

Kaže da se sodobni filozof ni ničesar naučil od starih filozofov. Če bi se, bi zagotovo filozofijo dojemal kot predmetni svet. S predmetnim svetom se ne ukvarja, ker še ni doumel, da ima filozofija svoj predmet. Namesto da spoznava predmet filozofije, sestavlja nekakšne abstraktne in enostranske svetove, v katerih ni govora o predmetu filozofije.

Filozofsko zrno

Substanca zreducirana na vedenje samo

Posted on 12 julija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Substanca zreducirana na vedenje samo

Danes duh izžareva resničnost substance kot vedenje samo. Substanca je njegovo vedenje, ali, njegovo vedenje nastopa v imenu predmetne substance. To je samega sebe zagotovi duh, ki ve substanco kot njegovo vedenje. Hočem reči, predmetna substanca ni nič drugega kot njegovo vedenje. Kar je oblika neposrednega vedenja, to ni postajanje substance, ampak vedenje kot tako, ki ga duh odtuji ali odrinil od sebe.

Filozofsko zrno

Ali filozofija izginja, ker predmetni svet že obvladujejo števila?

Posted on 21 junija, 202018 marca, 2021 By Jože Požar
Ali filozofija izginja, ker predmetni svet že obvladujejo števila?

Filozofa se danes ne zaznava kot misleca, ki predmetni svet dojema na način logične sovisnosti in gibanja substance. In to najbrž zaradi tega, ker filozof predmeta filozofije ne jemlje resno, ampak kot neko igro abstraktnega vedenja.

Filozofsko zrno

Svet kot brezduhovno sebstvo

Posted on 1 marca, 2020 By Jože Požar

Samega sebe zagotovi duh

Filozofsko zrno

Filozofija kot prazna prikazen vedenja

Posted on 23 februarja, 2020 By Jože Požar

Zakaj filozofija ni razumljena

Filozofsko zrno

»Vedenje ne pozna le sebe, temveč tudi svojo mejo«

Posted on 9 februarja, 2020 By Jože Požar

Duh in meja vedenja

Filozofsko zrno

Ali je filozofija zgodba o ljudeh, ki poskušajo misliti svet

Posted on 12 januarja, 2020 By Jože Požar

Filozofija v tem času

Filozofsko zrno

O logični sovisnosti in elementu vedenja

Posted on 3 novembra, 2019 By Jože Požar

Nastajajoče vedenje

Filozofsko zrno

Zakaj izobražen duh ne proučuje pojma vedenje?

Posted on 27 oktobra, 2019 By Jože Požar

Svet vedenja

Filozofsko zrno

Predmet filozofije predstavljajo različne vsebine

Posted on 6 oktobra, 2019 By Jože Požar

O predmetu filozofije

Filozofsko zrno

Ko svet ni določen na sebi

Posted on 29 septembra, 2019 By Jože Požar

Svet in njegova idealiteta

Filozofsko zrno

Filozofija kot nekaj, kar je le abstraktna stvar

Posted on 22 septembra, 201922 septembra, 2019 By Jože Požar

Filozofija kot abstraktna stvar

Filozofsko zrno

Duh in predmet filozofije

Posted on 15 septembra, 2019 By Jože Požar

O predmetu filozofije

Filozofsko zrno

Nastajajoče vedenje in prvinska filozofija

Posted on 8 septembra, 2019 By Jože Požar

Filozof in ta čas

Filozofsko zrno

Duh ne upošteva logične sovisnosti

Posted on 14 julija, 2019 By Jože Požar

Duh in logična sovisnost

Filozofsko zrno

Ko je filozof dejaven zunaj predmeta filozofije

Posted on 28 junija, 2019 By Jože Požar

Filozofija in njen predmet

Filozofsko zrno

Malo za šalo in malo zares o realnosti, pred katero beži filozof

Posted on 2 junija, 2019 By Jože Požar

Filozof in realnost

Filozofsko zrno

Resnica kot najstvo

Posted on 19 maja, 2019 By Jože Požar

Odtujeni svet razblinjen v abstrakcije

Filozofsko zrno

Navigacija prispevkov

1 2 3 Naslednji

Prevlada pojavnega sveta

Piše: Jože Požar

27. 9. 2023

O metafiziki čistega jaza

Čisti jaz izdeluje predstave o sebi, ki jih podarja kot neko razodevanje samega sebe. On se ne ukvarja z realnostjo in njenim posredovanjem, ampak z opisovanjem in pojasnjevanjem nečesa, kar najde v sebi in je gibanje razuma. Razum dela razločke snovi, ki jih čisti jaz sprevrže v nekaj drugega. In to je potem njegov svet kot sprevržena predstava, ki bi naj odsevala dejanskega duha. A tega čisti jaz ne realizira, kajti on še ni dojel duha v njegovi odsvojitvi, pa se zato obnaša samovoljno in velikokrat vzvišeno in površno. Namreč, tisti njegov sprevrnjeni svet je zbir nečesa, kar zgolj uveljavlja, da izrazi sebe kot aktivnega duha. Rečeno drugače, to še ni duh, ki je dejaven na način posredovanja in postajanja predmetne substance, ki doseže razvejanost občih momentov ali čisti dojem.

Čisti jaz se navadno obnaša kot gospod, ki je spoštovan, ne glede na to, da se s posredovanjem predmetne substance ne ukvarja. Je povsod pozdravljen in hvaljen, ker počenja prav tisto, kar počenja kak intelektualec, ki je poln abstraktnega vedenja in ve, da je govorica njegovo najmočnejše orodje. To je namreč tisto, kar danes povsod povzdigne čisti jaz. Razen tega je skladen s seboj, saj izdeluje svet, ki ga sprevrže v nekaj nasprotnega, kar je izražena harmonija čistega jaza s svojim vedenjem.
Naglasimo, čisti jaz zasledujejo tudi denarna sredstva, ki se ujemajo s sprevrnjenim svetom. Namreč gospodovanje čistega jaza je vezano na števila in izračune. To hoče reči, da ni vezano na dejavnega duha, ki si sebe odsvoji in svoje vedenje postavi kot predmet. Kar iztakne, da nenačelno gospodovanje čistega jaza še ne izraža moč duha, ampak samo njegovo navzočnost v pojavnem svetu. To je resnična stran čistega jaza, ki pa ni pomembna, ker čisti jaz obožuje pojavni svet.

Dejanski svet in učinki na zemlji

Piše: Jože Požar

22. 9. 2023

Duh kot da ne dojema odnosa neba in zemlje

Duh, ki ne spoštuje kraja, kjer biva Bog in je gibanje neba in zemlje Eno, ne dojema sveta. Sprašujem se, kakšen odnos ima do sveta, če ga ne dojema iz postajanja. Po mojem mnenju ni dovolj izobražen, kajti če bi bil, bi odnos neba in zemlje dojel iz postajanja. Za tega duha najbrž nadzemeljski svet ni nič drugega kot abstrakcija zemlje ali gibanje zraka in oblakov. Namreč to, da zaznava nebo in zemljo ločeno in sploh ne iz gibanja in postajanja, to je površnost, ki odseva prav to, da ne dojema sveta iz gibanja in odvisnosti, ki jo izžarevata nebo in zemlja.

Da bi duh dojel odnos neba in zemlje, je nujno da začne spoznavati samega sebe in tisto, čemu pravimo Drugo, ki ni nič drugega kot Svet. Svet je namreč danes bolečina duha, kajti ne dojema ga iz odnosa ali postajanja, ampak kot zbir odmetanih misli, ki izginejo in se zopet pojavijo, ko je to koristno. Pa ni čudno, da duh danes igra igro pojasnjevalca, ki je sposoben z odmetanimi mislimi pridelati svet. Namreč odnosa neba in zemlje še vedno ne dojema iz medsebojnega gibanja, ampak kot dva ločena svetova, ki se trčita in je dogajanje nasprotujočih energij.
Od kod torej toliko nenavadnih nebeških učinkov, ki jih danes zaznavamo? Vprašanje je, ali je to posledica gibanja zraka ali pa izpeljan odnos neba in zemlje, ki ga demonstrirata oba. Ta odnos namreč ni nekaj, kar je nastalo samo v nebesih in nima nobene zveze z zemljo. Po mojem mnenju je svet, ki je odnos gibanja neba in zemlje, najbolj dejanski svet. Edino on je izpeljan odnos različnih momentov, ki izdelujejo katastrofalne učinke na zemlji. Ti spreminjajo površino zemlje, vendar jih duh časa ne jemlje dovolj resno, kajti svet zemlje in neba ne dojema iz postajanja.

Predmet filozofije in sodoben čas

Piše: Jože Požar

18. 9. 2023

Zakaj filozof ne razmišlja svobodno

Filozof prezira Sistem vede in občuduje preteklost, predmet filozofije pa ne zaznava, ker baje ne obstaja. Tako sporoča, da tega časa ne dojema iz gibanja in kot razvojno stopnjo duha, ki raziskuje duha v njegovi odsvojitvi in nastajajočem vedenju. O tem nekaj pove tudi internet, ki o predmetu filozofije ne ponuja nobene vsebine, ampak le tisto, kar je neka abstrakcija filozofije.

Ne vem zakaj filozof beži pred predmetom filozofije in zakaj ga ne upošteva. Ali je to znamenje, da ga predmet filozofije ne zanima in se zaradi tega drži starih filozofov, ki o predmetu filozofije niso razmišljali. Duh sodobnega časa bi se naj ustavil in se tudi vprašal, kaj to sodoben čas raziskuje in kaj je predmet raziskovanja. Zakaj tista čista abstraktna vednost, ki jo odmetava, ne vsebuje in ne govori o predmetu filozofije, niti o nastajajočem vedenju, ki razodeva duha v njegovi pojavnosti, tj. kot tistega, ki sam sebe odpravi in svoje vedenje postavi kot predmet.
Da filozofija ni razumljena in da ni zanimiva mlademu duhu, gre pripisati najbrž filozofu, ki se drži zgolj starih filozofskih vsebin. Filozof se ne sprašuje, zakaj mladi duh beži pred filozofijo in zakaj filozofije ne razume. Če bi filozof razmišljal svobodno, bi najbrž uvidel, da je abstraktna filozofija nerazumljiva, ker ne odseva nobenega bistva. To hoče povedati, ker stara filozofija ne proizvaja nasprotja, tudi postajanja predmetne substance ne izraža. Kar nekako sporoča, da filozof tega časa ni dejaven s ciljem, da mlademu duhu razodene predmet filozofije v nastajajočem vedenju.
Dejstvo je, da svet, ki ga danes podarja filozof, ni predmeten. Kar pove, da ni dejaven s smotrom, da razodene mlademu duhu njegovo odsvojitev in nastajajoče vedenje.

Duh bi naj bil dejaven umno

Piše: Jože Požar

13. 9. 2023

Je intelektualec dejaven umno?

Ne vem zakaj se hvali intelektualca, če pa umnega sveta ne pridela. To, da odmetava svoje misli in hvali abstraktno vedenje, ki ga ne določi kot predmet, to je le možen ali pojavni svet. Ali, to je le izrekanje mnenja, ki se ne dotika predmeta, ker je igra čistega jaza bolj pomembna. To pa še ni umen svet, ampak neka igra besed, s katero ni mogoče izpeljati niti osnove tistega, kar je gibanje predmetne substance v njenem postajanju. To potrjuje razum, ki je v zaznavanju igra abstrakcij.

Intelektualec bi naj bil umsko dejaven, vendar pa tisto, kar od sebe odrine in je neko navajeno obnašanje vedenja, ni nič umnega. Bodimo odkriti in povejmo, tisto igranje z mislimi in oblikovanje nekega mnenja ne sporoča, da je dejaven umno. Zakaj umno je nujno ustvariti kot predmetni svet, da bi lahko rekli, intelektualec je dejaven umno, saj ustvarja svoj svet na način postajanja predmeta in posredovanja ter gibanja substance. Ravno tega namreč intelektualec ne kaže. Bolj kot ustvarjeni svet, razkazuje oblike abstraktnega vedenja in tisto, kar pošlje čez in je možen svet. Možen svet zopet omenjam, ker je to svet, v katerem se intelektualec vsak dan izgublja.
Če odgovorimo na vprašanje v naslovu, potem je treba reči, da intelektualec ni dejaven v interesu predmeta. Ko bo demonstriral postajanje in bo njegov predmet izražen v načinu proti postajanja, potem bomo lahko rekli, intelektualec je dejaven umno. Dokler pa umnega sveta ne izžareva in je dejaven kot čisti jaz, ki obožuje igro abstrakcij, lahko rečemo samo to, da ni dejaven umno. Na njem je, da začne spoznavati duha v pojavnih oblikah ali nastajajočem vedenju, ki ponuja odgovor tudi na to, kdaj je svet umen in kako ga duh vzpostavi v načinu svoje odsvojitve.

Medij in stvarni svet

Piše: Jože Požar

8. 9. 2023

Mediji vznemirjajo ljudi s hipotezami

Medij nemalokrat sebe sporoča tako, da tisto, kar novinar najde v sebi ali zunaj sebe, sprevrže v neko napoved ali nekaj kar naj bo; vse najbrž s smotrom, da pridobi nove gledalce ali bralce. Tako medij svojo nastrojenost izrazi kot na primer kak pes, ki vznemirjenost ali veselje kaže z lajanjem ali gibom repa. Hočem reči, medij večkrat vznemirja ljudi tudi z napovedjo, ki ni noben stvarni svet.

Medij bi naj zaznaval stvarni svet in se tudi kdaj vprašal, kaj na primer počenjajo v našem mestu električarji. Ti namreč, in tega ni težko zaznati, prižigajo in ugašajo mestne luči kot slepec ali nekdo, ki ni sposoben zaznati prehoda noči v dan in dneva v noč. Zakaj, če bi bil sposoben ločiti dan od noči, bi luči ugasnil, ko noč prehaja v dan, prižgal pa bi jih, ko dan izginja v noč. Mimogrede: kjer jaz stanujem, mestne luči prižigajo kako uro ali več prej, ugasnejo jih pa pol ure pozneje, ne glede na to, da sonce že lep čas sije. Menda to počenjajo električarji s smotrom, da prodajo čim več elektrike. In teh neumnosti medij ne zaznava, kajti za njega je pomembno samo tisto, kar se dogaja v glavi novinarja, ki stvarni svet menda prezira. Toliko le, da spomnim, da je svet najprej realnost, nato pa njej pripadajoča dejanskost, šele za tem osebni in izmišljeni svet novinarja.
Medij realnost in njeno dejanskost ne jemlje zares. Razen tedaj, ko narava pokaže svoje zobe in izpoveduje, da svojim gibanjem spreminja površino zemlje. To omenjam, kajti medij tedaj, ko ni dejaven v interesu gibanja realnosti in njene dejanskosti, izmišlja svetove in potencialni svet kaže kot neko abstraktno realnost, ki pa svoje dejanskosti ni dosegla. Tako se obnaša kot električar v našem mestu, ki realnost in njene dejanskosti ne jemlje resno. In to menda vse zaradi tega, da uživa samega sebe in da čim več elektrike preobrne v denar.

Abstraktna nemoč čistega jaza

Piše: Jože Požar

4. 9. 2023

Ko skupina posameznikov ni sposobna delovati umno

Kadar predmet ni vzpostavljen v njegovi osnovi, potem tudi svoje določenosti v temelju ne doseže. Potem je pač predmet skupine nekaj, kar je njihov interes, ki ga običajno izpolni govorica čistega jaza. Kajti tisto, kar uveljavljajo posamezniki je njihov interes, ki se ga danes kaže zlasti tam, kjer svojo abstraktno nemoč uveljavlja čisti jaz v obliki predstav in pojasnjevanja.
Naj spomnim, čisti jaz ničesar ne utemelji, ampak zgolj predstavi svoj osebni svet, ki je pravzaprav nekaj, kar naj bo. To je izrekanje interesa, ki vzajemno učinkuje s seboj. Kar nastane čistemu jazu, je predstava prežeta od individualnosti, ki je kot svet nekakšna čista stvar ali nekaj, kar povzdiguje interes posameznikov. Potemtakem čista stvar ni nič drugega kot izražen subjektivni interes posameznikov ali tisto, kar zunanje nekako povežejo in je povezanost mnogih razlik.

Si lahko zamislite skupino posameznikov, ki se preganja z interesom, ki ni noben določen predmet v osnovi, ampak različna prepričanja kot možen svet. Tega oblikuje in preoblikuje skupina tako dolgo, dokler oblika ne izpolni glavnino posameznikov. Njihov rezultat je skupek različnih mnenj, ki so izražena v imenu nečesa, kar ni predmet. Rečeno drugače, tisto oblikovano so predstave posameznikov ali pojavni svet, ki velja, ne glede na to da ni umen svet.
Kadar se torej skupina posameznikov izreka o nečem, kar ni predmet, posamezniki izražajo samovoljna stališča čistega jaza. Tako skupina zre zunaj sebe različna mnenja, ne pa tistega, kar bi naj bil predmet razprave. Takšna dejavnost skupine posameznikov je lahkomiselna, saj niso dejavni v interesu umnega sveta, ampak s smotrom, da uveljavijo abstraktno šibkost čistega jaza.

O razklanosti uma in razuma

Piše: Jože Požar

31. 8. 2023

Zakaj intelektualec ne mara predmetnega sveta

Poglejte kaj vse počenja intelektualec in videli boste, da hvali čisti jaz in tisto, kar najde v sebi. To odkriva, da ga gibanje predmetne substance ne mika. Skratka, intelektualec ne dela na tem, da bi izpeljal kak umen svet, ampak da drugim kaj izrazi o sebi in tistem, kar je njegov svet. Tako podarja videz, kot da sovraži predmetni svet in tisto drugo, ki je čisti dojem.
Najmanj koristno produktiven je menda danes intelektualec. On bere časopise in knjige in analizira početje razuma. Um ga ne privlači, kajti ceni samo dejavnost abstraktnega razuma. O tem govori refleksijski razum, ki je velikokrat dejaven na področju uma. Hočem reči, ker um ni dejaven in v gibanje substance ni vključen, je jasno, da vlogo uma odigra refleksijski razum.

Nenavadno je, da imamo intelektualca, da pa nimamo rezultatov, ki bi naj izžarevali intelektualno bistrost in moč uma. Menda se bo to zgodilo, ko bo intelektualec zapustil območje čiste vednosti in začel ustvarjati svet, ki ga danes resno ne dojame, ker je prepričan, da je igra razuma v rezultatu zmeraj umna. No, svet ni samo izrečeno prepričanje, temveč je najprej gibanje in nato tudi postajanje nasprotja, ki stopi v razmerje skozi razdvojeno substanco.
Kot kaže intelektualec, um in razum ne sodelujeta in nista aktivna s smotrom, da svet ustvarita kot nekaj enega. Zato sta dejavna vsak na svoji strani in sploh ne v interesu, da pridelata kak umen svet. Razklanost uma in razuma lahko zaznavamo povsod tam, kjer razum izdeluje razločke snovi, um pa od daleč spremlja početje razuma. Čudno je, da se hvali intelektualno prizadevanje, da pa se rezultati intelektualca ne omenjajo. Skratka, videz je, kot da intelektualec ni dejaven resno.

RTV in vladavina čistega jaza

Piše: Jože Požar

24. 8. 2023

RTV Slovenija je nujno razpustiti in olastniniti

RTV ne vzpostavi svojega pojma in odnosa do sebe, kajti čisti jaz gospodari z njo. Razen tega RTV ni dejavna v interesu objektivnega poročanja in prav tako ne s ciljem, da proizvaja svobodo na način predmetnega sveta. Tisto namreč, kar podarja v sliki in govorici, to je le individualno obnašanje čistega jaza, ki se napravlja, da je dejaven svobodno. A to ni, kajti gibljive slike in govorica čistega jaza ne doseže dejanskosti. Zato RTV izžareva pojavni svet čistega jaza, s katerim izpeljuje razpoloženje posameznikov, ki branijo kontinuiteto preteklega časa.
RTV je menda zaščitena z zakonom in sploh ni vzpostavljena kot razviti pojem, ki je vezan na utemeljeno osnovo s ciljem, da doseže svojo dejanskost. Kar hoče reči, čistega jaza ne zanima obstoj, ampak samo razvoj in opisovanje stanja, ki odkrije, da je RTV dejavna po diktatu čistega jaza in s smotrom, da sebe izpolni kvantitativno, kar ne vzpostavi odnosa s seboj in dejanske izpolnitve.

Dalje, RTV je nujno razpustiti, ker pojem RTV ni vzpostavljen, denarna sredstva pa ne glede na to pridobiva od državljanov. To pa ni izražena svobodna volja državljana, ki sam odloča o tem, za kaj bo odvajal sredstva. Zato menim, da je nujno ukiniti nastopaštvo čistega jaza, ki sovraži vse, kar ni njegov svet. Drugače rečeno, prekinit je treba govorico čistega jaza z jazom, zakaj čisti jaz je hkrati njegov predmet, zato tudi odmetava samovoljna stališča in brani svoj lasten svet. Ta pa ni svet, ki stopi v odnos s seboj in v nasprotju doseže svojo sebi enakost ali določenost.
Torej, RTV je nujno olastniniti, iz substance izpeljati več samostojnih podjetij, če želimo, da vladavina čistega jaza izdihne in začne delovati duh po pameti božji. Rečeno natančneje, nujno je vzpostaviti novi pojem, ki bo stopil v odnos s seboj kot čisti dojem, katerega določenost občih momentov vzpostavi dejanskost olastninjene RTV. Mimogrede, kar ni pojem, je samodrštvo čistega jaza.

KATEGORIJE

  • Abstraktno mišljenje (237)
  • Filozofsko zrno (78)
  • Naivna metafizika (2)
  • Neizpolnjena abstrakcija (59)
  • Sodobna umetnost (8)
  • Domov

Filozofija kot abstraktni svet kategorij

Piše: Jože Požar

29. 9. 2023

Filozofijo imajo za brezvsebinsko vedenje

Ni čudno, da se filozofijo prinaša na trg kot prazno govorjenje in kot nepredmetni svet ali kot abstraktno vedenje. Zaradi tega je jasno, da je filozofija skrčena na govorico čistega jaza, tj. na predstave, v katerih ni najti nič drugega kot kategorije in abstraktno vedenje. To je pojavni svet nečesa, kar je kategorija, ki jo je mogoče neomejeno širiti. Kajti to je razdrobljena dejanskost, ki svoje sebi enakosti ne doseže, ker smoter duha ni v tem, da izpelje njen čisti dojem.

Filozofijo dojeti kot tisto, ki ima predmet razvit v osnovi in tako tudi bistvo, najbrž nima nobenega smisla, kajti predmet filozofije baje nikogar ne privlači. Pa čeprav je predmet filozofije pojmoval in vzpostavil filozof Hegel, ni nobenega interesa za to, da bi ga duh dojel. Interesa za predmet filozofije enostavno ni, ker filozofi nimajo želje za to, da bi začeli spoznavati predmet filozofije. To je najbrž razlog, zakaj filozofija ni razumljena kot so na primer nekateri drugi pojmi.
To, da je filozofija nekakšen abstraktni svet kategorij, to sporoča, da ni razumljena kot predmet v osnovi, kaj šele kot bit, bistvo in pojem predmeta. No, če obstaja želja, da bi bila filozofija razumljena, potem je nujno, da se njen predmet začne dojemati iz nastajajočega vedenja, tj. iz postavljene osnove pojma, ki jo je absolutno dojeti, saj je to element vedenja, v katerem predmet doseže svojo sebi enakost v obliki proti postajanja. Tako bo predmet filozofije dojet kot postavljeni predmetni svet ali kot bistvo v občih momentih, kar je čisti dojem. Namreč, tako bo predmet filozofije zaobjet v njegovi osnovi in kot tisti, ki vsebuje bistvo. Zato je spoznavanje predmeta v njegovi osnovi nujnost, saj bo le tako filozofija dojeta iz temelja in kot predmetna vsebina, ki jo je sposoben razumeti tudi mladi duh.

Svoboda mora biti sebi predmetna

Piše: Jože Požar

25. 9. 2023

Politiki niso dejavni svobodno

O svobodi, državi in politiki je nujno vsak dan govoriti, kajti politiki niso dejavni svobodno, ampak vedno za njihov interes. Tisto namreč, kar počenjajo in je izražen interes, ne izraža svobode, kajti uveljavljanje strankarskega interesa ni nič drugega kot izražena subjektivna volja. Vsebina interesa ni določen predmet, ampak nekakšna čista stvar ali abstrakcija interesa. To pa je tudi vse, kar danes kažejo in pridelajo politiki z odmetavanjem misli in podajanjem mnenj.

Če kdo meni, da so politiki v parlamentu dejavni svobodno, naj spomnim, da tista subjektivna nastrojenost ne oblikuje nič takega, kar bi bil predmetni svet določen v postajanju. Pa čeprav določilo državnega ustroja ali demokracije pravi, da je najboljša tista država, v kateri vlada svoboda, politik uveljavlja subjektivnost, ki ne proizvaja predmetnega sveta. To je razlog, zakaj toliko subjektivne nastrojenosti in praznega govorjenja, ki ne izdeluje svobode.
Naj naglasim, država je stvar omikanega duha in ne subjektivnega nagnjenja, ki beži pred realnostjo in njeno dejanskostjo. Namreč tisto hvalisanje interesa, ki ga izžareva govorica politika, ni nič drugega kot povzdigovanje nečesa, kar naj bo. To pa ni noben predmet, ampak nekaj, kar je v svetu onstran zgolj abstrakcija interesa. Kaj drugega to ne more biti, kajti vse tisto, kar ne doseže čistega dojema, je abstrakcija. Zaradi tega je pomembno, da je svoboda predmetno izražena in določena kot razvita v obče momente. To je namreč čisti dojem, ki ga politik doseže, če je dejaven svobodno in s ciljem, da predmet razprave dojame iz posredovanja in postajanja.
Poudarimo, svoboda mora biti sebi predmetna in realizirana na način čistega dojema.

Igra čiste vednosti in možnega sveta

Piše: Jože Požar

20. 9. 2023

Intelektualec in primerni svet

Intelektualec je danes dejaven nezadostno ali tako, da svoje vedenje razgrne kot primerno dejanskost. Tako njegov pojavni svet, ki ga sprevrže v možen svet ali neizpolnjeno abstrakcijo, izpolni s kako refleksijo razuma. In tako njegov svet ni nič drugega kot predstavljena čista vednost, ki je določena po jazu. Ta svet pa ni resničen, ker ne doseže proti postajanja ali nasprotja.
Priznajmo, tisto primerno dejanskost je sposoben oblikovati vsak duh, ki s predstavami izdeluje svoj svet ali tisto, kar je predstava nečesa in nima nobene meje. Intelektualec ni dejaven s principom svobode, ampak s smotrom, da svoje vedenje nekako predstavi in da sebe nadaljuje na ravni čistega jaza, ta pa stvarnega sveta ne spoštuje. Njegov svet torej nima meje in se zato pojavlja v obliki čiste vednosti, ki jo zgolj zatrjuje. Hočem reči, intelektualec izpeljuje neko igro čiste vednosti in možnega sveta, in vse to menda s smotrom, da predstavi moč svoje izobrazbe.

Intelektualec torej ne demonstrira nič takega, kar bi bil določen predmetni svet, ki je dosegel svojo dejanskost ali drugo samega sebe. To pove, da nasprotja neposrednosti ne pridela, ker svoje vedenje dojema kot primerno dejanskost tistega, kar predstavlja. Zato je tisto, kar demonstrira in je motivirano z refleksijo razuma, abstrakcija nečesa, ki pa nima nobene dejanske vrednosti. Zategadelj ni mogoče hvaliti intelektualca, saj ni dejaven kot preudaren duh, ki demonstrira umen svet.
Tistega torej, kar podarja kot abstraktno čisto vednost jaza, tega ni mogoče dojeti kot bivanje predmetne substance v njenem postajanju. Zakaj realnost ne doseže svoje dejanskosti, pa je jasno, da intelektualec ni dejaven na način določanja sveta. Kar sporoča, da je dejaven pomanjkljivo.

Program Ars in preteklost

Piše: Jože Požar

15. 9. 2023

Duh in sedanji čas

Neverjetno koliko ljubezni izžarevajo umetniške besede Programa Ars. In koliko kulture je odigrano na radio Ars tedaj, ko klasična glasba doseže moja ušesa. In koliko sveta podarja radio Ars, ko umetniška beseda spregovori o sodobni umetnosti in njeni lepoti. Ljudje menda strastno uživajo mislečega duha, ko radio Ars z umetniško besedo izrazi kako gibanje duha. Kaj je torej tisto, kar z umetniško besedo izpolni radio Ars? Je to dejavni duh v tem času, ki posreduje svojo svobodo kot razvejani svet, ali pa je to le možen svet, ki sproti izgine in je le nekaj nekdanjega?

Po mojem mnenju je radio Ars dejaven pomanjkljivo in sploh ne v interesu, da odseva duha v sedanjem času. Zakaj tisto, kar naredi z umetniško besedo, ni nič takšnega, da bi rekli, to je dejaven duh, ki ustvarja svet in razodeva sodobno umetnost tega časa. Kaj takega moja ušesa niso slišala, pa čeprav poslušam radio Ars že lep čas. Mogoče pa radio Ars še ni dosegel vrha sveta in bi sebe lahko zaznaval iz neke na novo postavljene osnove in s ciljem. Tako bi sebe vzpostavil kot tistega, ki je dejaven v interesu, da predstavi dejavnega duha tega časa. Kajti tisto, kar je pomanjkljivost radia Ars, je preteklost, ki kot da sedanji čas izključuje. Namreč radio Ars duha tega časa ne obravnava tako kot preteklost, ki jo povzdiguje v nebesa in velikokrat celo pojasnjuje.
Mnenja sem, da Program Ars daje prednost preteklosti, da pa sodobnega časa ne zaznava iz posredovanja in postajanja. Zato bi bilo dobro, da kako besedo nameni duhu, ki razodeva ta čas iz njegove odsvojitve in tistega, kar z govorico ustvari in je njegov lasten svet. Namreč duha je nujno dojemati tudi tako, kot mu gre po ustvarjenih sodobno umetniških delih in posredovanem svetu. In ne le to, o duhu je nujno besedovati na radio Ars, če se hoče, da svet ne bo le abstraktna kultura in pojasnjevalna preteklost, ki ni noben dojem ljudstva o sebi.

Govorica in tisto, kar naj bo

Piše: Jože Požar

11. 9. 2023

Čvekalo

Beseda čvekalo je menda danes aktualna, kajti povsod je povzdignjena na nivo dejavnega intelektualca ali kakega pomembnega govorca. Čvekalo sicer ne pridela obstoja, vendar se ga dojema kot nekoga, ki zna misliti svet, ne glede na to, da ne pridela nobenega stvarnega sveta. Važno je, da je čvekalo aktivno in da pridela predstave, ki so ljudem sprejemljive. Vsebina ni bistvena, je pa pomembno, da čvekalo doseže razpršeni in raznovrsten svet kot možen svet, ki vliva upanje ljudem.
Čvekalo ni dejavno s smotrom, kajti izžareva le tisto najbolj subjektivno, ki ga komentira in preobrazi v kak interes ali brezmejen svet. Tako da tisto, kar je izražena strast, to je enostransko, ki zažari kot nedoločen svet in ga je mogoče širiti in pojasnjevati. Čvekalo namreč potrebuje začeten navdih ali pobudo, ki jo je mogoče razviti v neko bodrilo, ki razpade v različne predstave.

Čvekalo, ki ga podžiga strast ali notranja vznemirjenost, je danes zelo hvaljeno in povzdigovano zlasti tedaj, ko ne gre za nobeno vsebino, ampak samo za izražen interes. Biti dejaven prosto in vedno za nekaj, kar naj bo, je početje zavesti, ki izpelje prav tisto, kar je nedoločen svet in sproti izgine. Zato tudi čvekalo dobi besedo povsod tam, kjer gre za brezvsebinsko aktivnost zavesti, ki jo izrazi govorica in tisto, kar gre čez in je izginjajoči svet. To je dejanje, ki je sicer nično, a ima veljavo, ker vpliva in učinkuje na kaj. Zakaj govorica pač vedno nekaj izvršuje.
Mi se ne smemo čuditi, da se danes daje prednost govorici, tj. praznemu govorjenju ali čvekanju. Zakaj v tem našem sodobnem svetu nima veljavnosti stvaren svet, saj je prazno čvekanje dosti bolj zanimivo, ker se ne ukvarja z objektivnim svetom, ampak z nečim, kar naj bo.

Abstraktni učinki vedenja s seboj

Piše: Jože Požar

7. 9. 2023

Vzajemno učinkovanje abstraktnega vedenja, to se danes prakticira

Priznajmo, veliko zadovoljstva izraža duh tedaj, ko je vsebina njegovo vedenje. Kajti tu pride do vzajemnega učinkovanja čiste vednosti s seboj. To pove, da se duh z objektivnostjo ne ukvarja. Zakaj ono abstraktno vedenje nastopa v imenu predmeta. Kar pove, da predmetne substance ne posreduje in da sebe ne izpolni v osnovi ali proti postajanju, saj daje prednost čisti abstraktni vednosti. Potemtakem izpelje svojo čisto sebe vednost kot neko učinkovanje vedenja s seboj.

Glede na to, da tista njegova čista stvar ni nič drugega kot abstraktno vedenje ali pojavni svet, je jasno, da ni dejaven s ciljem, da predmet premaga na način posredovanja in določenosti substance v temelju. To odseva, da tisto, kar pridela kot neki svet, to je le videz nečesa; ali, to je izražena neposredna predpostavka, ki jo izboljša s kakšnim zadovoljstvom jaza, ki je v rezultatu prazna prikazen abstraktnega vedenja. Še drugače, to je tisto, kar odrine od sebe in je refleksijski razum sprevrgel v razločke s smotrom, da izrazi členjeno širjavo abstraktne čiste vednosti.
Vzajemno učinkovanje abstraktnega vedenja s seboj je torej nekakšen predstavljeni svet, ki ni dosegel določenosti v osnovi, ker to enostavno ni smoter duha. Bolj kot določenost sveta so pomembni abstraktni učinki vedenja s seboj. Pozor, vedenje in predmet vedenja sta isto, zato je resničnost predmeta zgolj oblika abstraktnega vedenja. In tako seveda ni čudno, da se danes duh s predmetnim vedenjem in posredovanjem ne ukvarja. Zakaj zanima ga samo abstraktna čista vednost in to, da sebe nekako izpolni, kajti ne pritegne ga globina svobode, pač pa zgolj uveljavljanje čiste vednosti kot take in tisto učinkovanje čiste vednosti s seboj. To je intelektualec, ki spregleduje določenost sveta.

O aktivnem čistem jazu

Piše: Jože Požar

2. 9. 2023

Mrtvi produkt čistega jaza je tisto nespremenljivo

Čisti jaz se napravlja, kot da obvladuje svet in gospoduje dejanskosti tega časa. A dejanskost prikazuje tako, da odmeče prazne abstrakcije, ki jih zunanje združi v predstavo nečesa, kar je mrtvi produkt ali fiksirana predstava čistega jaza. To je odtujena domišljavost čistega jaza, ko se dvigne na nivo predstave s smotrom, da razkaže početje zavesti kot tisto, kar je enostavna neposrednost.
Tisto, kar bi naj bil resničen svet čistega jaza, to je predstava kot nekaj nespremenljivega. To je pomembno naglasiti, kajti čisti jaz ni dejaven s principom posredovanja in postajanja predmetnega vedenja, ampak tako, da neki tale, ki je nespremenljivi svet, dobi na sebe neki drugi svet. Tako čisti jaz operira z eksistencama, ki ena drugo privlačita. Dejavna zavest ničesar ne spreminja, kajti za kaj takega čisti jaz nima interesa, gre mu namreč le za to, da eno stran utrdi z drugo stranjo.

Čistemu jazu je torej predmet tisto negativno njega, ki ga sprevrže v kako nasprotje s smotrom, da razkaže, kaj je našel v sebi kot možen svet. Zakaj njegov produkt ni nič drugega kot neki tale, ki ne preide v svoje drugo. Namreč tale ni nobena substanca, kateri pripada drugo ali sebi enakost. Se pravi, tisto neposredno odtujeno ni nič drugega kot obče sebstvo ali tisto čisto brez realnosti, s katerim upravlja čisti jaz, ki uveljavlja užitek zavesti kot neko izstopanje iz sebe, ki je bivanje nečesa, kar je nespremenljivo. Zakaj čisti jaz je dejaven s smotrom, da pridela mrtvi produkt kot nekaj nespremenljivega, ki drugim odkriva, da ni premagal samega sebe in da si sebe ni odsvojil na način ustvarjenega sveta ali čistega dojema. To nam iztakne, da čisti jaz ni usposobljen za to, da tisto nesprejemljivo posreduje in ga odpravi na način postajanja.

Neverjetno

Piše: Jože Požar

29. 8. 2023

Pametna glava neposrednosti ne posreduje

Čisti jaz je prepričan, da svet ni potrebno misliti. Zakaj neposredni svet je najbolj resničen, o tem je veliko povedala komunistična partija, ki je neposrednost povsod hvalila. Vse, kar je govorica partijcev izrekla, to je bila neposredna resničnost. In takšno dojemanje sveta še danes uveljavlja pametna glava tega časa, ki je dejavna kot čisti jaz in udejanja moč izobrazbe in domiselnosti. To je pravzaprav živahna glava tega časa, ki je mnenja, da svet sploh ni potrebno posredovati in misliti, ker takšen kot je v neposrednosti, je stvaren in dejanski. In to svojeglavo dognanje uveljavlja povsod tam, kjer vsebina ni pomembna, je pa pomembna drža čistega jaza. To je izražena govorica jaza, ki razkazuje čista vednost ali nekaj, kar se ne spreminja in ne prehaja v drugo samega sebe. Zakaj tisto neposredno in nespremenljivo že vsebuje v sebi resničnost, ki jo čisti jaz zgolj izreče kot možen svet. Zaradi tega je govorica čistega jaza povsod priljubljena, kajti razveseljuje posameznika in druge tako, da uveljavlja čisto vednost jaza ali tisto, kar ne potrebuje gibanja in je takojšna resničnost.

Priznajmo, čisti jaz je res dejaven kot kak sekretar partije, ki je poznal vse resnice sveta. In to početje sekretarja posnema čisti jaz, ker verjame, da neposredni svet izraža tudi resničnost. Namreč, ker se njegov svet konča v neposrednosti, je ta postopek sprejet kot dejanje zavesti, ki bistri pametno glavo. Drugače rečeno, čisti jaz je spoznal, da nima smisla neposrednosti posredovati, ker je sama po sebi resnična. In tu naj omenim tudi instinkt razuma, ki občuduje neposredni svet v razločkih. Kar nekako izpove, da pametna glava in instinkt razuma občudujeta svet, ki se ne spreminja in ne prehaja v svoje nasprotje ali v sebi enakost, ker je neposrednost sama po sebi resnična.

G. W. F. Hegel

Filozof G. W. F. Hegel v lastnem oglasu, ki je objavljen na koncu Fenomenologije duha, med drugim zapiše naslednje:

  Hegel-180-pik   »Ta zvezek predočuje nastajajoče védenje. Fenomenologija duha naj stopi na mesto psiholoških pojasnil ali tudi abstraktnejših razglabljan o utemeljitvi vedenja. Pripravo za vedo motri z vidika, po katerem je ta (priprava) neka nova, zanimiva in prva veda filozofije. V sebi zaobsega različne podobe duha kot postaje poti, po kateri on postaja čisto vedenje ali absolutni duh. Zatorej se v glavni razdelkih te vede, katerih vsak spet razpade na več manjših, motre zavest, samozavedanje, opazujoči in ravnajoči um, duh sam, kot nravni, omikani in moralni duh, in naposled religiozni duh v svojih različnih oblikah. Bogastvo prikaznosti duha, ki se prvemu pogledu ponuja kot kaos, je spravljen v neki vedovni red, ki jih predočuje po njihovi nujnosti, v kateri se tiste nepopolne razblinijo in preidejo v višje, ki so njihova naslednja resnica. Zadnjo resnico najdejo najpoprej v religiji in nato v vedi, kot rezultat celote.«

Zunanje povezave

  • Druga podoba
  • Sodobna umetnost
  • Andrej Požar

Epitomeart Copyright © 2021, Druga podoba