Ko si človek bolj natančno ogleda tisto spremljajočo govorico, ki nekako redno potuje z umetnostjo, lahko opazi, da ta informativna spremljava umetniških dogodkov deluje kot prikazen ali nadomestek umetnosti, ki bi naj bil domišljen z namenom, da se kaj reče nasploh o umetnosti. Seveda pa ta nadomestek ni iznajden za to, da bi služil umetnosti ali umetniškim delom, pač pa je on namenjen nekakšni osebni in subjektivni izpovedi, ki bi naj povedala kaj o tistih, ki se znajdejo poleg umetnosti in imajo svoj subjektivni pogled na njo. Pa je tako nadomestek ali prikazen prava oblika za to, da se čez njega uveljavlja osebna mnenja in subjektivne ocene.
Poglejmo na hitro, kaj je prikazen? Najkrajše rečeno, prikazen je nekaj najbolj realnega, je neka bivajoča kvaliteta. Prikazen ni nekaj, kar ni bivajoče. Prikazen se da vedno znova ustvariti. Prikazen je bitje, ki ga lahko ustvari vsaka oseba. Prikazen je torej ustvarjena s pomočjo osebe in je kot takšna nekaj tako in tako bivajočega. Lahko bi rekli, prikazen je določena realnost, ki jo je neka oseba svojimi notranjimi silami ustvarila ali postavila kot bivajočo.
Andrej Požar / Srečanje / 2006 / mešana tehnika na platnu/ 47 x 34 cm
Vse zgornje smo morali pokazati, da bi se lahko vprašali: zakaj se danes ničesar ne pove o realnosti sodobne umetnosti, še drugače vprašano, zakaj sodobna umetnost sploh nima nobene svoje realnosti. Še konkretneje, zakaj se na sodobno umetnost obeša neko realnost (prikazen), ki ne izhaja iz nje, tj. iz umetniških del. Zakaj to vsesplošno izmikanje realnosti sodobne umetnosti? Je to že tista čista točka, ki nam odkriva, da je vsa ta z znanjem opremljena osebna in subjektivna drža, ki jo zastopajo umetniki, kustosi, kuratorji, padla na tla onemogla, ker se hrani starim in ne vem kolikokrat prežvečenim znanjem? Je to izvirna točka vznikanja prikazni ali nadomestkov, s katerimi se umetnost ponižujejo na osebno mnenje in na neko popačeno realnost, ki ni njena realnost, ampak realnost tistih abstraktnih mojstrov, ki menijo, da je umetnost neka igra osebnih mnenj, neko čislanje jezika in kategorij, ki da lahko nadomeščajo ali nastopajo kot neka realnost, ki da pripada sodobni umetnosti? Je to že to?
Samo tisti, ki dvomijo v sodobno umetnost in iščejo neko osebno korist pri njej, si ne upajo reči TO JE, to je njena realnost ali bivajoča kvaliteta.