Čista sebe vednost se imenuje absolutno sebstvo

Written by Jože Požar on 3 aprila, 2016 – 6:05 dop -

         Človek pričakuje, da bo izobraženec dejaven po pameti božji in s kakšnim ciljem. Ko pa si ogleda njegov pridelek, ki bi naj bil predmet v njegovi izpeljavi, ugotovi, da tisto neposredno odtujeno sploh ni predmet, ampak zgolj veljavno sebstvo, ki ni nič drugega kot nastala občost. Neposredni svet torej, ki je hkrati jaz, tisto moje, ki je brez razdvojitve. To je neposredna odtujitev osebnosti ali veljavno sebstvo brez substance. Izobraženec je dejaven tako, da ureja sebstvo v neki neposredni svet, pri tem pa ne izhaja iz nobene določne realnosti, ampak predstavi svoje sebstvo kot lastni predmet. Njegova moč je tako v tem, da oblikuje neposredno dejanskost, ki je neko drugo kot jaz. Odtujeno sebstvo je abstraktno bivanje sploh, ki ga je mogoče predrugačiti v kak debelejši svet, ki pa običajno ni nič drugega kot posredovano sebstvo. To je tista čista gotovost, ki je zunanje zvezana z nekim potencialnim svetom ali zmožnostjo. Rečeno še tako, to je izražena abstraktna moč izobraženca, katere bistvo izobraženec ve kot dejanskost sebi nasproti.
 
Sebstvo-kot-sebstvo-4

Morda se bralec sprašuje, zakaj eksponiram izobraženca. Naj pojasnim, izobraženec je tisti, ki svojim prizadevanjem najbolj očitno kaže, da išče le svojo lastno neskončnost. Obstoj njegovega sveta odseva, da v svojem svetu izkusi le sebe. Njegov predmet in bistvo je jaz, rečeno drugače, drugo kot jaz mu je predmet in bistvo.
 
         Izobraženec danes doživlja veselje na sebi, ker svoje sebstvo običajno odpravi kot neko izkustvo zavesti, ki je veljavna občost. S tem postane njegov svet zunanje bistvo, ki se ga da širiti na mnoge druge in obilnejše svetove; vse to seveda z namenom, da se razkaže abstraktna moč. Namreč tista neposredna dejanskost je odtujeno formalno sebstvo ali njegova predstavljena izvorna narava, ki jo on razgrne kot obliko čiste sebe vednosti. Se pravi, kar predstavi kot svobodno moč, to je abstraktna samostojnost osebe.

         Gibanje izobraženca poteka samo na površju, o tem govorijo raznotere zmožnosti, ki so kot gibanje neposredno nastopanje. Kajti tisto drugo kot jaz, to je samozavedanje zavesti, to je čista zavest, ki je drugo njega samega. In tukaj naj poudarim naslednje: kolikor je izobraženec odtujil svoje izobrazbe, toliko ima neposredne dejanskosti. Njegova neposredna dejanskost je odtujeno sebstvo osebe ali odpravljeno naravno sebstvo.

         Ko se izobraženec odpove določni vsebini, je njegov svet enostavno sebstvo ali fiksirani ideali, ki so gotovosti njega samega. Zaradi tega so ideali izobraženca velikokrat opremljeni z abstraktnimi kategorijami. Kajti tisto, kar on oblikuje kot neposredno dejanskost, to so abstraktne kategorije ali oblikovana stališča. Za izobraženca ni pomembno na kakšen način bo njegov svet nastal, pomembno je, da je nastal in da eksistira kot enostavno sebstvo.

         Izobraženec je običajno dejaven tako, da si odtuji svoje enostavno sebstvo kot neko fiksirano nedoločno dejanskost. Na ta način stopi v bivanje kot svoje nasprotje. V bistvu je neposredna dejanskost njegova obča sebe vednost ali sebe samo zaobjemajoče sebstvo, ki pa ni nobena razdvojitev, ki bi bila postavljena sebi enakost ali dejanskost. Jedrnato vzeto, smoter izobraženca je čisto sebstvo, ki pa ne eksistira na proti postavljen način.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Čista sebe vednost se imenuje absolutno sebstvo

Sorry, comments for this entry are closed at this time.