Čisto vedenje in narava vedovne metode

Written by Jože Požar on 30 septembra, 2012 – 6:34 dop -

         V tem našem dozdevnem času, ko metoda logike nima nobene veljave, ima prednost vsak, ki deluje s pozicije moči čistega vedenja. Da nekako deluješ, zadostuje da imaš diplomo in nekaj govorniške spretnosti moraš imeti. Kajti tisto, kar danes šteje in ima vsesplošno veljavnost, je čisto vedenje. Ono kot tako pa zaenkrat ni vezano na nobeno metodo logike; vlogo metode logike opravlja subjektivni idealizem. Duh je duh le kot enostavna oblika posredovanega čistega vedenja, ki je prosta vsake metode logike. Naj spomnim, čisto vedenje še ni posredovano kot predmetna substanca, ki bi bila pokazana in razvita kot reč, stvar in kot pojem reči. Tako da tisti, ki danes čislajo zgolj čisto vedenje kot neko čisto moč duha, pravzaprav hvalijo tisto neko prosto rezoniranje duha. Ne vedo, da je čisto vedenje kot tako abstraktno vedenje in da je prav to tisto, kar opozarja, da bi naj bilo vsako vedenje vezano na metodo logike. Kot se da videti v praksi, predmet še ni posredovan tako, da bi bil odpravljen po njegovi notranji nujnosti in bi na ta način bil zaobjet v predmetnem elementu kot bit, bistvo in stvar. Tega dojetja se duh najbolj brani. Namreč, ko bi njegovo vedenje posredoval kot čisto vedenje sebstva in kot predmetno substanco, bi ga moral najprej vzpostaviti kot notrino predmeta ali kot njegovo čisto sebienakost. Potreba po principu, v katerem tiči interes stvari, je tisto, kar je temelj vsakega vedenja. In prav ta princip v njegovi pojavnosti in neposredni vednosti Hegel razvije kot sistem vede v Fenomenologiji duha; njen rezultat je čista vednost, ki je predpostavka čisti logiki.
 

Andrej Požar, Odmev, 2012
 
         Predmet ima v sebi to zahtevo, da se ga vzpostavi kot določno postavljeno notrino kot sebstvo. Kajti predmet v predmetnem elementu ni zgolj čisto vedenje sploh, ki ga duh najde v sebi, temveč je postavljena notrina kot sebstvo, sebienakost, ki je tista čista abstrakcija ali enostavna določenost, ki je kvaliteta. Za primer: bank ni sposobno vzpostaviti tisto čisto vedenje kot tako, kajti pri vzpostavljanju predmeta bank ne gre samo za to, da se neko čisto vedenje zgolj sprejme kot tako, to še ni kvaliteta, temveč da se predmet vzpostavi kot določna substanca ali kot postavljeno sebienakost.

         Čisto vedenje kot tako v tem našem času enostavno ne zadostuje več za to, da bi predmet na sebi zaživel kot njegova postavljena substanca. Poleg tega čas narekuje, da se do predmeta ne obnašamo več tako, kot da predmet nima svoje realnosti in bistva in ga je mogoče zaradi tega na nek prosti način odpraviti.

         Vsekakor je prav, da se vedenje oplemeniti s predmetnim elementom ali z metodo logike. To pa se seveda ne bo zgodilo takoj, saj duh brani pozicijo čistega vedenja v prepričanju, da metoda logike ne doprinese ne vem kaj k resničnemu vedovnemu uvidu. Hegel nekje zapiše, da veda ni idealizem. Strah pred metodo logike je neupravičen, saj gre pri tem v resnici samo za to, da se vednosti kot taki doda kvaliteta.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment