Demokracija najde svojo sebi enakost v finančnih sredstvih in ne v čistem pojmu

Written by Jože Požar on 30 novembra, 2014 – 8:18 dop -

         Ko spremljamo vladavino demokracije, zlahka opazimo, da se demokracija ukvarja s kapitalom ali z določanjem kvantumov ali velikosti. Ta dejavnost demokracije odseva v medijih kot njena bistvena dejavnost, pri tem pa podarja videz, da išče svoj čisti pojem zunaj sebe ali v kapitalu. Pa čeprav demokracija na ta način ne postavi nobenega odnosa do svojega pojma, veliko časa nameni finančnim sredstvom. O tem največ govori izdelovanje denarnih hipotez, ki pa seveda ni noben postavljen odnos s seboj. Zato ni čudno, če demokracija izpoveduje, da je pogosto dejavna zunanje in da v sebi ne najde toliko moči, da bi zaustavila abstraktno nasilje kapitala, ki ga izvaja kapital tam, kjer obstaja možnost, da pokaže svojo drznost in iznajdljivost. Skratka demokracija išče svoj odnos do sebe tam, kjer ga ne more najti. O odnosu do sebe največ izrazi tedaj, ko se sklicuje na pomanjkanje denarja in išče krivca za svoje dejavnosti zunaj sebe ali v gibanju kapitala.
 
Demokracija-in-kapitalizemDraga moja, tvoja dejavnost natančno vzeto ni določena čez gibanje kapitala, tako da tvoje slabo razpoloženje ni moje razpoloženje. Hočem reči, tvoja dejanskost ni moja dejanskost. No, ne glede na to dejstvo, pomembno je, da se midva izvrstno razumeva in da so najini izračuni kompenzirani.
 
         Tisto, kar bi naj reprezentanti demokracije dojeli, je to, da odnosa s kapitalom ni mogoče vzpostaviti na ta način, da na eni strani opazuješ abstraktno nasilnost kapitala, na drugi strani pa v isti sapi izpoveduješ, da gibanje kapitala ne obvlada. Demokracija daje videz, kot da je njena lastna razdvojenost moteča, pri tem pa razdvojenosti ne premaga. Kajti če bi jo, potem bi to bil znak, da je dejavna s principom; princip jo namreč lahko reši njenih bolečin, a zaenkrat ne kaže interesa do odpravljanja bolečin. Namreč iz tistega, kar demokracija v abstraktnih predstavah izpoveduje, ni mogoče spoznati, da svoj odnos postavi skozi svoje notranje razdvajanje in da je njen smoter čisti pojem ali čista dejanskost.

         Demokracije izraža, da je dejavna brez principa. Zaradi tega njeno brez pojmovno predstavljanje obstane v abstraktnih predstavah. S tem pa tudi odnos do kapitala. Njega celo povzdiguje v nebesa, ne vem zakaj, in ga sprejema z vsem njegovim abstraktnim nasiljem. To abstraktno nasilje kapitala je namreč vsebovano v eksistencah demokracije že toliko, da se demokracija vsak dan javno razjoka, da ne rečem, da kaže očitne znake otroka, ki ne ve, kako odpraviti svoje cmeravo stanje. Namreč tisto igranje z abstrakcijami daje videz, kot da svet stoji na mestu, pri tem pa vladavina demokracije ničesar ne naredi za to, da bi začela delovati drugače ali s principom. Najslabše pri tem je to, da se vznemirja s kapitalom, ob tem pa ne vidi, da abstraktne predstave niso dovolj za to, da doseže absolutni dojem ali svojo čisto dejanskost; kajti tisto razporejanje finančnih sredstev še ni njen postavljeni čisti pojem. Drugače rečeno, demokracija zaradi bledega odnosa do svojega čistega pojma stoji na mestu, kar pomeni, da odnosa do sebe ne korigira. Za konec pa še tole: stvar demokracije je, da sama sebe osvobaja in da svojo dejavnost spozna v postavljeni sebi enakosti ali čistem pojmu. Zunaj čistega pojma je namreč demokracija zgolj organizirana volja ali dejavnost razuma.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Demokracija najde svojo sebi enakost v finančnih sredstvih in ne v čistem pojmu

Sorry, comments for this entry are closed at this time.