Do vsebin sodobne umetnosti pridemo z ogledovanjem sodobnih umetniških delih

Written by Jože Požar on oktober 27, 2013 – 6:50 dop -

         Če je umetnikovo razglabljanje ali mnenje o njegovem delu vsebinsko bogato, še to ne pomeni, da je predstavljeno mnenje umetnika tudi dejanska vsebina njegovega umetniškega dela; to je le mnenje umetnika. Do vsebine umetniškega dela se lahko dokopa vsak duh tako, da delo povzdigne v splošne momente ali v čisti dojem. Namreč, vsebina umetniškega dela ne more biti tisto, kar je umetnik naknadno našel v svoji domišljiji in je neko njegovo izrečeno mnenje o delu. Umetnikovega mnenja ne gre jemati kot dejansko vsebino umetniškega dela. Umetniško delo ima neodvisno življenje in ga ne more zastopati nobeno umetnikovo mnenje ali kaka predstava, ki jo umetnik dopolnilno izreče.
 
Umetnik-in-filozof-

Umetniško delo je reč kot jaz, pomen ima le prek jaza; jaz v njem najdem samega sebe. Reč izreka čutno zagotovost, ki je nasprotek ali tisto čisto kot drugo. Reč mora biti vedena ne le po neposrednosti ali čutni zagotovosti, temveč kot notrina, kot sebstvo. Ta pa je moje vedenje kot čista zagotovost reči, kot absolutni dojem, ki je predmetni element, s katerim vzpostavim čisto vedenje sebstva o sebi.

 
         Tudi esej, ki ga je napisal filozof, ne gre vsebinsko dojemati skozi filozofovo naknadno razlago ali pojasnjevanje. Kajti tista nadomestna razlaga je njegovo mnenje; to pa je lahko oblika odpuščanja njegovega vedenja, s katerim filozof zunanje izpolni vsebino eseja. Lahko ugotovimo, vsebine umetniškega dela umetnika ali filozofskega eseja ne gre iskati v dodatnih razlagah. Tisto originalno delo drži v sebi ideal in je edinstveno. Zato vsako naknadno pojasnjevanje originalnega dela, pa naj bo to plod kake izredne domišljije, ne more zastopati vsebine umetniškega dela ali filozofovega eseja. Želim reči, komentar umetnika, s katerim kaj odkrije ali pove o delu, ni vsebina njegovega sodobno umetniškega dela.

         Torej, izraženega mnenja umetnika ne gre razumeti in sprejeti kot vsebino razstavljenih sodobnih del. Namreč v tem, kar danes spremlja sodobno umetnost, je tudi poročanje o tem, kaj je vsebinskega povedal umetnik o svojih sodobnih delih. In tu je opaziti, da se na pomoč kliče umetnico in umetnika, da kaj vsebinskega povedo o svoji umetnosti. Videz je že tak, kot da bi sodobna umetnost zaradi pomanjkanja vsebin strmoglavila v temo, pa se vabi umetnice in umetnike na pogovore, skozi katere bi naj sodobna umetnost dosegla vsebine. Hočem reči, ker so vsebine sodobno umetniških del v zakrnelosti, se išče vsebine pri umetnicah in umetnikih.

         No, ne glede na to, sodobna umetnost ima svoje vsebine v ustvarjenih delih. Zato odkrivanje vsebin zunaj umetniških del ni ne vem kako rodovitno. Kajti sodobno umetniško delo mora preiti v svoje drugo ali v svojo čisto podobo. Zaradi tega umetnikovo naknadno razlaganje njegovega dela, ne pripomore k vzpostavljanju vsebine sodobno umetniškega dela. Njega bi naj ogledovalec povzdignil v tisto čisto proti postavljeno podobo, ki je čisti dojem umetniškega ideala. Sodobno umetniško delo je ustvarjeno predvsem s ciljem, da ga ogledovalec odpravi in vzpostavi kot njegovo predstavo ali kot čisto podobo v občih momentih. To je tista dejavnost duha, s katero duh vzpostavi reč kot jaz; delo ima pomen le prek jaza in njegovega odnosa do njega samega. Na nas torej je, da tisto čutno zaznavano posredujemo in opredelimo kot določno podobo; edino na ta način si pridelamo vsebino sodobno umetniškega dela.


Posted in Sodobna umetnost | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.