Država je razvoj obče ideje, ki se odnaša na sebe

Written by Jože Požar on 16 junija, 2013 – 5:37 dop -

         Glede na izobraženost politikov, bi človek lahko zaključil, da je notranji razvoj države mačji kašelj za politike; pač glede na to, da je bit države tisto obče, umna volja, ki ni vezana na nobeno pojmovanje države. Da organiziraš dejavnost države in jo vzpostaviš z zakoni, ki združijo občost volje in občost predmeta, ne potrebuješ ne vem kakšne visoke omike, še manj pa kako posebno voljo. Zato imajo tisti, ki si državo predstavljajo kot kako v abstrakcije izmaličeno bitje, napačno predstavo o državi. Prvo kot prvo, vsaka dejavnost, ki je v državi vzpostavljena, se tiče obče ideje, torej zgolj občih momentov čistega pojma. Pri vzpostavljanju dejavnosti torej ne gre za odpravljanje notrine pojma z določili, temveč gre zgolj za to, da se vzpostavi čisti pojem v njegovih občih momentih; saj je obča substanca tista, ki se pretaka po notrini države. Ona je samo bistvo vsake dejavnosti, ki pa jo je treba vzpostaviti s principom; tako, da je neposrednost pojma na sebi tista sebi enaka čista občost, ki kot notrina stopi sebi nasproti. Rečeno še tako, s tem sta vzpostavljena sebi nasproti prvo obče in drugo obče. Pa tako tisti, ki danes menijo, da morajo državo voditi le intelektualci, ki so odlično izobraženi, nimajo prav. Kajti odtujevanje v abstrakcije in uveljavljanje posebnega, ki se nenehoma izgublja v praznih abstrakcijah, ne pripomore k vzpostavljanju obče ideje države. Česa je sposoben subjektivni intelektualizem, ki spregleduje občo idejo države in uveljavlja zgolj vedenje, o tem govori sama država.
 
Samovolja-osebe

Kadar se začenja uveljavljati subjektivni interes, tedaj obča volja ni več volja vseh.

 
         Če danes kaj očitno izstopa na površju države, potem je to subjektivni interes in tisto neko uveljavljanje abstraktnega vedenja, ki je neka izražena posebna volja, ki spregleduje čisti pojem obče ideje. Namesto občih momentov, ki so substanca pojma in samo bistvo stvari, nastopa abstraktno vedenje v oblikah enostranskega interesa, s katerim se zabriše samo bistvo obče ideje in s tem resnična vsebina stvari. To želi poudariti, da subjektivni interes, ki ne upošteva občega in je oblikovan kot neko čisto vedenje posameznika ali njegova samovoljnost, ne deluje v interesu obče ideje države, ampak v interesu posameznikov.

         Pogled v preteklost nam pove, da je posebna volja kot samovolja izključevala občost pojma, da je lahko bil izpolnjen zasebni interes z neko naključno vsebino. S tem namreč, ko je bila izključena občost pojma, s tem je stopila na plan subjektivna volja strank in posamezni interesi, ki se jih je uveljavljalo vsepovsod tam, kjer ni šlo za bit države, ki je tisto po sebi in za sebe obče. Demokracija je pokvarjena tam, kjer se ne izpolnjuje princip občega.

         Izobražen duh bi se moral zavedati, da ni stvar politika v tem, da se pretirava z odtujevanjem vedenja ali tistim nekim odmetavanjem praznih abstrakcij. Tisto, kar bi naj našel politik v svojih predstavah, je totaliteta obče ideje. Kajti le njeni obči momenti v smislu čistega pojma so tisti, ki vzpostavljajo razvoj in pojem države. Tisto namreč, kar ne izhaja iz postavljene čiste občosti pojma, tisto ni nič drugega, kot subjektivni interes posameznika.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment