Še malo in stopili bomo v novo leto. Potemtakem na začetek, ki bi ga naj duh dojel dosledno, kajti tisto, kar je nekaj na začetku, to mora preiti v postajanje ali čisto sebienakost. Se pravi, duh bi naj nastajanje sveta dojel kot izpeljani smoter, ki ga razgrne v nasprotje. Zakaj tisto, kar je svet v svojem začetku, to še ni svet, ki je dosegel svojo sebienakost, ampak je to abstrakten ali nedoločen svet. Zato je treba svet na začetku posredovati in dojeti iz postajanja, tj. iz razdvojenosti. Tega pa duh še ni dognal, pa zato hvali samo abstrakten svet in tisto, kar gre čez, in je onstran svet. Še posebej to velja za političnega človeka, ki svet ne jemlje dosledno, ker realnosti ne dojema iz njene izpolnitve. In tako ni čudno, če se izgublja v abstraktnih svetovih in če jih po mili volji zunanje povezuje med seboj.
Sicer pa politični človek daje prednost igri govorov in malenkostim, pušča pa ob strani pojem države in njeno skladnost s pravili. Kajti to neskladnost s pravili očitno izžareva država povsod tam, kjer so državnopravni principi in ustanove odtrgani od središča, ker ostajajo v abstrakciji in svoji nedoločenosti. Hočem reči, danes se politični človek izgublja v možnostih in abstraktnih interesih, s čistim pojmom države in njenim bistvom pa se ne ukvarja. In to je možno zaznati tedaj, ko politični človek povzdiguje subjektivno voljo in prepričanje v nič nujnega. Skratka, političen človek se ukvarja sam s seboj in zunanjimi interesi, s katerimi pa duhu ljudstva sporoča, da ga čisti pojem države ne zanima. In dokler političen človek ne bo čistega pojma države in njenega principa, ki je tisto absolutno upravičeno, vzel dosledno, princip ljudskega duha in obči princip sveta ne bo udejanjen.
Srečno novo leto! Lepo se imejte in naj vas spremlja obči božanski um, tisto dobro, ko je duh svoboden in svoje vedenje naredi predmetno.
Naj spomnim, obstajajo sistemi v državi, na primer zdravstveni sistem, ki ga je treba na novo vzpostaviti, da bi zaživel iz svoje lastne določenosti. Zato je treba vsak sistem, ki ni izpeljani čisti pojem, razpustiti v njegove samostojne dele ali enote, da bi ga duh izkusil iz odnosa do sebe in v njegovi notranji določenosti, tj. iz čistega dojema. Zakaj je to pomembno? Zato, ker se z onim dojemanjem, ko se z denarjem hoče reševati sistem, ne da ničesar rešiti. Zaradi tega je bistveno, da se vsak sistem spozna najprej kot čisti pojem ali iz odnosa do sebe. Zakaj samo ponovna vzpostavitev sistema, tj. njegove realnosti, vzpostavi dejanskost sistema, tj. določenost, v kateri so zaobjeti vsi obči momenti. To je tista osnova sistema, v kateri posamezni deli stopijo v odnos s seboj skozi razvito in določeno postajanje čistega pojma.
Zgornjim sem želel opozoriti, da je treba državo misliti iz nastajajočega vedenja, tj. iz postavljenega čistega pojma, ne pa tako kot to odseva politični človek. Zakaj tu je zdaj čas, ko je nujno vzpostaviti čisti pojem države, da stopi država v odnos s seboj. Se pravi, politični človek bi naj dojel državo iz njenega notranjega odnosa, tj. iz postajanja realnosti in njene dejanskosti, saj bo le na ta način država izoblikovana v skladu z religijo.