Tisti plehki subjektivizem ima pred seboj vedno neke izračune, samovoljna stališča ali dokaze v številkah, s katerimi pove samo to, da ga stvar kot pojem sploh ne zanima in da se mu ne zdi vredno ukvarjati s pojmom, ker je baje možno pojem predstaviti tudi s številkami. Se pravi, svet stvari lahko oblikuješ s številkami, če znaš računati. In res, danes se svet stvari poenostavlja tako, da se ga kaže skozi izračune in predračune, ki se jih podpre s kakim čutnim vedenjem. Tako da to razumevanje sveta stvari čez števila dobiva na veljavi, s tem pa duh nevede izpoveduje, da še ni usposobljen za to, da bi izhajal iz postavljenega pojma ali njegove osnove in bil dejaven skozi gibanje predmetne substance in dojemanje njene dejanskosti. Zato duh uporablja števila ali abstrakcije, ki da lahko pridelajo celo kako resničnost. Pa čeprav je jasno, da števila reducirajo svet stvari na najrevnejšo abstrakcijo, ki ne more zastopati onega gibanja sveta stvari in njenega postajanja, se svet ocenjuje ali presoja čez števila. To pove, da duh, ki je dejaven čez števila, pravzaprav očitno odseva, da ga umni svet in postajanje pojma ne privlači ter da pretirava, ko svet prikazuje s števili.
Najbrž gre danes samo še za to, da si duh odsvoji svojo osebnost in izrazi tisto koristno, ki je abstraktna stvar ali svet kot enostavno sebstvo. Pa ni nenavadno, če se svet stvari obvladuje s števili ali denarnimi sredstvi in če duh to napačno vrednotenje sveta celo hvaliči. Filozof G. W. F. Hegel v Znanost logike 1 ali drugem delu Sistema vede zapiše: »Če ves pomen večnosti pripišemo temu kopičenju in zlaganju števil in svetov, spregledamo, da je to grozljivo brezuspešno preseganje nekaj votlega in da se resnica poprisoti pred njim kot prazni neskončni progres.«
Danes ni težko spoznati, da v imenu sveta stvari marsikje nastopajo števila, tj. abstrakcije ali oni izračuni, iz katerih se izpeljuje celo predmetnost stvari. Ob tem pa je vsakomur jasno, da s številkami in izračuni ni mogoče izpeljati in pokazati nobene resničnosti stvari, pa je tako razumljivo, da števila uporablja le duh, ki verjame, da svet stvari ni nič drugega kot čutno vedenje. In ravno o tem danes na veliko govori politični človek, ki svoj svet snuje nemalokrat čez števila in abstraktne predpostavke, s katerimi poveličuje plehki subjektivizem.
Ni kaj, zaradi subjektivnega ravnanja lahko svet stvari zastopajo števila in tako sama stvar ni dojeta kot pojem ali tako, kot je skozi posredovanje predmetne substance in njeno postajanje. Namreč ono razumevanje sveta čez števila nazorno kaže zlasti gospodovalni duh, ki se ni usposobil za to, da bi bil dejaven tako, kot to zahteva gibanje substance. Zaradi tega aktualizira svet stvari čez števila ali izračune, pri tem pa ne uvidi, da s števili prideluje plehek svet, ki nima nobene vrednosti, ker je to svet neizpolnjene abstrakcije. In ne le to, ta duh je dejaven s smotrom, da utrdi zgolj oni plehki subjektivizem, ki prideluje svet brez mišljenja. Pa je jasno da nakazuje le svojo navidezno moč ali to, da se oprijema golih števil, ker ga ne privlači nobeno gibanje in odnos substance, ampak samo čista korist.
Danes se govori o goljufijah, ki jih pridela kapital, se pa ničesar ne pove o abstraktnem razumu, ki operira in oblikuje svet čez števila. Kaj to izpoveduje? To, da svet stvari in njen pojem ne privlači duha in da si krajša poti čez števila. Hočem reči, duh je začel verjeti, da se s številkami da izdelati primerno resničnost sveta stvari. Zato poveličuje števila ali tisto čisto abstrakcijo jaza, ki ni nič drugega kot samoprevara ali prazna prikazen.