Elektrikar in filozof

Written by Jože Požar on 7 septembra, 2014 – 6:06 dop -

         Kaj imata skupnega elektrikar in filozof? To, da oba izhajata iz realnosti, kateri pripada dejanskost. Naj to povem še tako: realnost sama vsebuje negacijo, ki je obstoj in ne nedoločena abstraktna bit. Prav tako je tudi negacija obstoj in ni abstraktni nič; negacija je postavljena kot pripadajoča obstoju.

         Elektrikar izhaja iz realnosti in bog ne daj da ne izpelje realnost kot njej pripadajočo dejanskost. Neposredna realnost je torej tista, iz katere izhajata elektrikar in filozof. Kajti samozavedanje ima realnost le, kolikor se postavi kot obča dejanskost. To pa je tisto zrenje notrine v notrino ali zrenje istoimenskega, ki je postavljeno kot razločena notrina. Zakaj negacija je na ta način postavljena kot pripadajoča neposredni realnosti. Filozof in elektrikar torej najprej premagata neposredno realnost, kajti realnost je treba jemati kot popolnost, kot določeno čisto dejanskost. Ta sebi enakost je proti postavljena čista abstrakcija.
 
Elektrikar-in-filozof-Notrina naj stopi sama sebi nasproti. Gibanje notrine postavi popolno notrino, ki je vzpostavljena kvaliteta kot čista dejanskost. Kajti, tako G. W. F. Hegel, »realnost je treba jemati kot popolnost, kot afirmativnost . . . »
 
         Elektrikar ne bi bil elektrikar, če ne bi upošteval neposredne realnosti ali ožilja, po katerem se pretaka elektrika. Ožilje je tista neposredna realnost, ki jo mora elektrikar odpraviti s principom, da vzpostavi njene obče momente, ki realizirajo notrino v dva ekstrema, ki se ujemata v njuni sredini ali stikalu. Enako velja za filozofa, zakaj vedenje kot je neposredni duh, je neduhovna zavest. Zato se mora duhovna substanca izraziti in postaviti samozavedanje kot eno s seboj; duhovno ima bivanje v predmetnem elementu.

         Kadar na radio prisluhnem filozofu, je njegov predmet on sam. Filozof se realnosti izogne, jo enostavno prezre. – Filozof G. W. F. Hegel zapiše: Če pojmi nimajo nobene realnosti, potem to pomeni, da jim ne pripada dejanskost. – Filozof, ki sebe odpravi kot jaz, kot vedenje, ki poteka na površju, zunanje zvaja abstraktne predstave na karkoli gotovega. Vmes opiše kako posebnost ali več posebnosti in se nadaljuje v onstranstvu. Ko pa filozof ne izhaja iz neposredne realnosti in od sebe odriva le svojo izobrazbo, ki jo opremi s kako neposredno umnostjo ali z nečim, kar je po možnosti, je dejaven brez principa. Na ta način lahko pridela le neko širino abstraktnega sveta, ki pa nam razkriva, da je izrazil le moč nad svojim sebstvom. To pa je tista aktivnost filozofa, v kateri pride do izraza njegova izobrazba kot taka; z njo brani kontinuiteto sebstva ali tisto enostavno sebi enakost.

         Ko je smoter filozofa samo v tem, da svoje vedenje predstavi kot jaz, potem pač odpravlja sebstvo, s katerim oblikuje podobo svoje zavesti sploh. Filozof G. W. F. Hegel odkriva, da mora biti predmet veden ne le kot neposredna realnost in njena čista dejanskost, temveč prav tako kot notrina in kot sebstvo. To pa je tista odsvojitev, s katero se filozof preda življenju predmeta. In to je tudi, v kateri filozof postavi sebe kot predmet, zakaj element njegovega bivanja je vedenje o sebi.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | Komentarji so izklopljeni za Elektrikar in filozof

Sorry, comments for this entry are closed at this time.