Fenomenologija duha kot Sistem vede

Written by Jože Požar on 11 decembra, 2011 – 8:07 dop -

         Tisti ki so prebrali glavnino filozofskih del in premišljuje, kaj začeti brati, naj vnovič vzamejo v roke Heglovo filozofijo, tj. Fenomenologijo duha, saj jih lahko edino ona pripelje do absolutne vednosti, ki je resnica vseh načinov zavesti. V njej duh začenja z odsvojitvijo svojega  naravnega bivanja ali naravne zavesti. Kajti »duh je vedenje samega sebe v svoji odsvojitvi, bitje ki je gibanje; v svoji drugobiti obdržati enakost s seboj« zapiše Hegel.

         Zakaj zgornji nagovor in vračanje na začetek Heglove filozofije? Moj odgovor kajpada ne bo razvlečen na kakšne kategorije, on je takšen: tu je zdaj čas, v katerem je duh umetnosti sestopil v sebe ali v samo notranjost notrine sebstva, da bi iz dna notranjosti razvijal predstave kot ideale in tako z njimi raziskoval samega sebe. To notranje mesto je rojstno mesto samozavedanja, ki ga tudi študent filozofije naj ne bi spregledal; kajti to je kraj, kjer duh začenja z odsvojitvijo svojega sebstva, vse z namenom, da vzpostavi sebe kot absolutno vedenje. S tem ni povedanega ne vem kaj, je pa označeno mesto začetka odsvojitve duha.
 

Edino razjasnitev Sistema vede kot odsvojitve duha, nas lahko pripelje do absolutnega vedenja in tako do vzpostavitve predmeta.

 
         S Fenomenologijo duha, ki je veda izkustva zavesti ali nastajajoče vedenje, začenja Hegel razvijati njegov Sistem vede. V njem obravnava pojme, ki so vzajemno povezani. Ti pojmi so: zavest, samozavedanje, um, duh, religija in absolutno vedenje. Zakaj Hegel razvija navedene pojme? Zato, ker preden začne razvijati v prvi logiki bit, mora razviti naravno zavest v njeno nasprotje ali do njenih podob in tako vzpostaviti absolutno vedenje. Še drugače rečeno, s preseganjem predmeta zavesti kot predstavljanjem njegovih momentov ali podob, Hegel vzpostavi samozavedanje in skozi njega sebe kot predmet (zelo na kratko rečeno). Ta moj prelet želi povedati zgolj to, da ima Sistem vede svojo pot, ki se začenja v Fenomenologiji duha in nadaljuje v delu Znanost logike. Zato tudi v logiki ali v uvodu prve logike Hegel omenja, kaj je pokazal v Fenomenologiji duha. Prav tako v uvodu prve logike zapiše, da čista znanost predpostavlja osvoboditev od nasprotja zavesti in da šele absolutna vednost (z njo končuje Fenomenologijo duha) popolnoma razpusti ločevanje predmeta in gotovosti samega sebe; to vzpostavljanje absolutnega vedenja je torej samo bistvo Sistema vede. V uvodu prve logike zapiše tudi naslednje: »S to vpeljavo vsebine v logično obravnavo ne gre za reči, temveč postane predmet stvar, pojem reči.« Prav »pojem reči« nam pove, da so bit, bistvo in pojem nanašajo na reč. In zaradi tega tudi Hegel v Fenomenologiji duha vzpostavi prvi element, ki ga uresniči z razdvajanjem reči v enostavno neskončnost ali svojo sebeienakost.

         Heglova filozofija je izpeljan Sistem vede in je vrh filozofije. Zato je potrebno Sistem vede brati in znova brati, če ga resnično želimo dojeti kot celoto. Naj tukaj omenim še tole: Hegel je izredno zanimiv v fenomenologiji predvsem zato, ker razvije duha v podobe tudi po njegovi negativni strani ali kot tistega, ki sicer sebe presega, vendar absolutnega vedenja ne doseže.

 


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment