Kadar o filozofiji govorijo filozofi, ki jo predstavljajo v oblikah abstraktnega vedenja, potem bistvo filozofije zagotovo ni predstavljeno. Potem tudi predmet filozofije in njegovo bistvo ne obstaja; filozofija ni nič drugega kot abstraktno vedenje, saj daje videz, kot da ne vsebuje nobenega bistva. To izžareva, da je bistvo filozofije danes zapostavljeno. Pa tako ni nenavadno, da je filozofija nerazumljena in mlademu duhu nedojemljiva. Na primer, o košarki NBA lige govori trener in posamezni igralci košarke, in to na ta način, da bistvo košarke skozi igro izpovedujejo, po tekmi pa samo bistvo igre komentirajo in ga slavijo.
Povejte, kako se naj človek navdahne za filozofijo, če se mu bistva filozofije ne predstavi. To odseva, kot da je filozofija ujetnik nekaterih razumnikov, ki filozofiji ne dovolijo dihati, ker si jo lastijo in ker so prepričani, da je filozofija mrtev svet, ki ga lahko dojemajo samo posamezniki, ki so odlično izobraženi. Kar pravzaprav razodeva, da je treba glasno povedati, da filozofija ni lastnina filozofov, ki bi naj bili sposobni vsebinsko govoriti o filozofiji. Na primer, filozof, ki se ga danes predstavlja kot slavnega filozofa, o filozofiji nič bistvenega ne pove. Namesto da razodeva bistvo predmeta filozofije, govoriči o sebi in o tem, kako njegov čisti jaz doživlja filozofijo. Čisti jaz je namreč nekakšen tolmač njegovega sebstva.
Nujno je premišljevati odsvojitev duha. Nujno je, da ima predmetni svet svojo osnovo, tj. temelj. Zakaj filozofija ni zgolj širjava abstraktnega vedenja, katerega vsebino predstavljajo posamezna filozofska dela ali abstraktni svet, ki nima nobene meje. Abstraktno vedenje je na veliko hvaljeno, predmetni svet filozofije in njegovo bistvo pa enostavno ne obstaja za filozofa. Sicer pa je abstraktno teoretiziranje postalo nezanimivo, ker mu ne gre za realnost in njeno dejanskost, ki drži v sebi bistvo. Filozofija je danes zgolj skupek različnih vsebin, ki ne vsebujejo nobenega bistva. Ni ideja, ki sebe misli kot bit, bistvo in pojem skozi postajanje.
Poskušajte ugotoviti kdo kaj vsebinskega pove o bistvu filozofije. Če boste na radio prisluhnili filozofu, ki bi naj o filozofiji povedal kaj vsebinskega, od njega ne boste nič izvedeli, kajti govoril bo o sebi in svojem abstraktnem vedenju, ki pa nima nobene zveze s predmetom filozofije in njegovim bistvom. Zakaj danes filozofa ne zanima predmet filozofije in njegovo bistvo, ampak samo okoliščine vedenja, ki da lahko pojasnijo predmet filozofije. In tako ni čudno, da je filozofija nerazumljena in nezanimiva. In to vse zaradi tega, ker filozof verjame, da njegovo abstraktno vedenje velja več kot bistvo filozofije.
Če se o filozofiji kot o predmetnem bistvu ničesar ne pove, potem filozofija ni nič drugega kot abstraktna filozofija. Potem je pač nekaj, kar ni nobeno bistvo filozofije. Ali, potem je filozofija zgolj formalno vedenje, ki ne pozna nobene meje. In potem ni nenavadno, če se slavi filozofijo brez bistva. Potem pač gre hvala in slava filozofu, ne pa filozofiji in predmetnemu bistvu. In prav to danes zaznavamo tisti, ki nas zanima predmet filozofije in njegovo bistvo. O bistvu filozofije se ne govori in se ga ne spoznava. In to je mogoče spremljati povsod tam, kjer je govora o abstraktni filozofiji. Ta pa se razteguje v mnoge kategorije, ki pa bistva filozofije ne razodevajo. Spotoma, zamislite si, da košarka NBA lige nima bistva in bi se v medijih govorilo o njej tako, kot da rezultatov ne proizvaja.
Če menimo, da bi naj bila filozofija dojemljiva vsakemu duhu, potem je nujno govoriti o bistvu filozofije. Zakaj govorjenje, ki hvali čisto vednost, ne prispeva k dojemanju filozofije.