Zgleda da je filozofija s svojimi vsebinami dosti bolj prijazna do duha, če se Heglov Sistem vede izvzame. Filozofija brez Heglovega Sistema vede je zbir mnogih različnih vsebin, ki so do bralca prijazne, ker so bolj dojemljive. To nekako pove, da je filozofija brez Sistema vede nepopolna, ker ni celota ali sistem vede. O tem govori filozofija v gimnazijski praksi, pa tudi internet, kjer se tu in tam kaj pove o Heglu, nič pa o Sistemu vede. Skratka, ni težko zaznati, da je Heglov Sistem vede le tu in tam omenjen in da se o njem ne razpravlja. Zaenkrat se o Heglovi filozofiji govori zunanje in na sploh, s tem pa pomanjkljivo. Razen tega je mogoče prepoznati tudi to, da se filozofa Hegla velikokrat zunanje povezuje z Marxom, Freudom, pa še kdo bi se lahko tu našel. Na ta način je Heglova filozofija potisnjena v ozadje, ne glede na to, da Sistem vede predoča v prvem delu nastajajoče vedenje, tj. absolutno vedenje, v drugem pa sistem logike, ki je nadaljevanje Fenomenologije duha.
Zgornji oglas je objavljen na koncu prvega dela Sistema vede, ki nosi naslov Fenomenologije duha. V njem Hegel pojasni, kaj Fenomenologija duha predoča.
Tisto, kar je danes očitno pri dojemanju filozofskih vsebin, je dejstvo, da se Heglovo filozofijo ne jemlje dovolj resno. Le tu in tam se omenja filozofa Hegla in kak njegov pojem, ob tem pa se ničesar ne pove o glavnem delu, tj. o Sistemu vede. Na primer, srednješolska filozofija omenja Hegla samo pri umetnosti. Pri tem pa je mogoče zaznati, da so drugi filozofi predstavljeni boj obširno. Tako se zdi, da se mojstri, ki so vzpostavljali predmet filozofija za srednje šole, ne razumejo najbolje na filozofijo. Izbrane vsebine namreč izpovedujejo, da ne vedo, kaj je Hegel s Sistemom vede vnesel v filozofijo. Hočem reči, filozofija kot predmet za srednje šole je določena kot zbir različnih filozofskih vsebin, s katerimi naj ne bi imel nobene veze Heglov Sistem vede. To kot da želi reči, da mojstri, ki so sestavili predmet filozofije za srednje šole, ne vedo, kaj je prvo in kaj drugo v filozofiji.
V svoji osnovi ali čistem pojmu se filozofijo predstavlja kot vsebine različnih filozofov. Tako da predmet filozofije uresničijo izbrane vsebine posameznih filozofov. Ob tem pa se zunanje med seboj povezuje posamezne vsebine, ki kot da pomagajo odkrivati predmet filozofije. Pa se sprašujem, zakaj sploh to primerjanje filozofov in njihovih vsebin; zakaj se na primer zunanje povezuje Hegla in Freuda, če pa nimata nič skupnega. Zdi se, kot da se hoče ustvariti videz, da Heglova filozofija ni bistvena in da je ni potrebno jemati z vso resnostjo. Pa se sprašujem, zakaj se poznavalci filozofije izogibajo Sistema vede in zakaj ne poskušajo dognati Heglov Sistem vede, s katerim je izčrpno izražena resnica filozofije.
K zgornjemu naj dodam še tole: če se filozofija zaobjame kot predmet, ki ima svojo osnovo in svoj proti postavljeni čisti dojem, potem se izhaja iz določno postavljenega čistega pojma. Potem je predmet filozofije vzpostavljen kot ideja, ki je eno s seboj. To pove, da je treba predmet filozofije najprej vzpostaviti kot dejansko postavljeni čisti pojem.