Mnenja sem, da se filozofijo predstavlja lahkomiselno. Lahko bi rekel, filozofija je postala nespameten svet, ki ga izžareva neizobražen filozof, ki filozofijo dojema kot abstraktno vedenje. Zato ni čudno, če je filozofija povsod predstavljena kot abstraktno vedenje. To pa ni predmet filozofije, ampak abstraktno vedenje, ki nima nobene meje.
Filozofi našega časa niso voljni odgovoriti na vprašanje, kaj je filozofija, kaj šele da bi bili sposobni kaj povedati o predmetu filozofije. Zaradi tega je filozofija padla na nivo čiste sebevednosti, ki poenostavlja filozofijo na abstraktno vedenje ali zunanji svet. In tako filozofija ni noben predmetni svet, ampak abstraktno vedenje, ki ga je mogoče neomejeno širiti. Posledica tega pa je, da je filozofija postala zbir kategorij, ki se jih dopolnjuje. Napisati kaj o filozofiji, pomeni izraziti kaj o filozofiji tako, da poveš nekaj misli na primer o religiji ali o tem, kaj je mislil ta ali oni filozof, ko je izrekel to ali ono misel. Misliti filozofijo torej pomeni biti dejaven nespametno. In teh nesmislov je že toliko izrečenih in napisanih, da bi morala filozofija imeti svoje skladišče, kamor bi odlagala filozofske neumnosti ali tisto, čemu se danes reče norčava filozofija. Njo danes zastopa abstraktno vedenje, kajti ono je tisto, ki ima polno veljavnost in se zato lahko pojavlja v imenu filozofije.
Zdi se, da je tu čas, ko bi naj duh začel dojemati predmet filozofije iz nastajajočega vedenja ali kot vedo izkustva zavesti. Zakaj to je mogoče, kajti filozofija je veda, ki ima izpeljan pojem absolutne ideje. A to dejstvo danes spregleduje neizobražen izobraženec (gospodar), ki brani in hvaliči abstraktno filozofijo. Posledica tega je, da filozofija ni nič drugega kot abstraktno vedenje, ki nima nobene meje. To pa so afektirane vsebine, ki niso vezane na nobeno osnovo ali postavljeni temelj. Hegel nekje zapiše, »z gledišča duha se mora filozofija označiti kot nekaj najbolj nujnega«.
Da filozofija pridela toliko nesmisla, gre hvala tistim, ki filozofijo demonstrirajo kot abstraktno vedenje. To so mojstri, ki skrbijo za to, da mladi duh filozofije ne razume in da beži pred njo. Ko pravim, da filozofija pridela preveč nespameti, imam v mislih nepredmetni svet, ki ga hvaličijo filozofi, ki filozofijo dojamejo kot preseganje čiste sebevednosti. To preseganje je namreč ustoličilo filozofske nesmisle, zaradi katerih predmet filozofije ne obstaja. Predmet filozofije ne obstaja, ker je pomembnejše abstraktno vedenje in čista sebevednost, ki se jo vsiljuje mlademu duhu kot megleno filozofijo. Vse to in še marsikaj drugega danes predstavlja filozofijo, ker duh ignorira predmet filozofije.
Zdi se, da filozofske neumnosti spadajo v ta čas, ker pač gospodarji tako hočejo. Oni namreč ne dojamejo sprememb, ki jih na primer kaže sodobna umetnost, ki že pripoveduje, kaj duh tega časa raziskuje. No, ne glede na to očitno raziskovanje, ki ga v tem času demonstrira sodobna umetnost, filozof sprememb ne zaznava. Njega ne zanima, kaj počenjata sodobna umetnost in religija, zato enostavno igra to igro čiste sebevednosti, s katero lahko veliko pove o sebi in svojih pogledih na svet. Se pravi, ker filozofije še ne misli resno in sploh ne kot predmet, se izgublja v širjavah abstraktnega vedenja in hvaličenju čiste sebevednosti.
Naglasimo, dokler se filozofija ne bo znebila onih ne-umnosti, ki jih gospodarji filozofije poveličujejo, bo filozofija capljala za svetom in bila v službi nesvobodnega duha, ki filozofije ne razume. On je dejaven povsod tam, kjer ima besedo abstraktno vedenje.