Da se je filozofija razvodenila v teoretično razglabljanje, ni dvoma. O tem govori abstraktno filozofiranje in vsebine, ki iz ničesar ne izhajajo in zgolj napotujejo. Pa je svet filozofije nekakšna liberalna svobodomiselnost, s katero se skuša ugajati širšim družbenim interesom in mlademu duhu. Temu primerno je sestavljen predmetnik filozofije, v katerega ni vključen Heglov Sistem vede, ampak slučajno izbrane vsebine.
Filozofija se je razvodenila v abstraktno vedenje, v katerem ne pride do življenja resnični predmet filozofije, ampak tiste neke posamezne vsebine, ki so slučajno izbrane. To kaže sedanji predmetnik filozofije, ki ga sestavljajo predmeti, ki jih je iznašla človeška domišljija. Predmetnik je zgleda sestavil duh, ki filozofije ne dojema kot nekaj, kar je najprej postavljeni čisti pojem. Dajmo se vprašati, zakaj univerza spregleduje Sistem vede in zakaj je predmetnik sestavljen iz naključno izbranih vsebin. Sedanji predmetnik namreč vsebuje med drugimi tudi tele predmete: Strukturalizem in psihoanaliza, Metodologija, Socialna filozofija, Teorija in filozofija znanosti, itd. Vprašajmo se, kaj je tisto, kar naj določi
Nič nenavadno ni, če danes predmetnik filozofije sestavljajo naključno izbrane vsebine, nenavadno pa je, da v predmetnik filozofije ni vključen Heglov Sistem vede, s katerim se je filozofija »približala obliki vede – cilju, da bi odložila svoje ime ljubezni do vedenja in postala dejansko vedenje – . . . »
predmetnik filozofije, ali, iz katere osnove naj bo predmetnik izpeljan? In, ali je za to, da se vzpostavi predmetnik filozofije potrebno vzpostaviti najprej čisti pojem filozofije? Seveda je! Kajti le tako je mogoče določiti substanco kot absolutno osnovo. Pojem je namreč resničnost substance, le tako se substanca prikazuje kot način odnosa substance. To je razlog, zakaj je treba določiti in vzpostaviti najprej osnovo iz katere se potem izhaja. Ta osnova je osnova absolutne ideje, ki je edini predmet filozofije. In to absolutno idejo je filozof G. W. F. Hegel izpeljal v Sistemu vede, ki vsebuje nastajajoče vedenje in Znanost logike. Se pravi, predmetnik filozofije bi naj vseboval Sistem vede. Zaradi tega je ustrezno predmetnik filozofije najprej izpeljali iz prvega dela Sistema vede, ki obravnava nastajajoče vedenje. Tako bi predmetnik filozofije pridobil naslednje predmete: 1) Zavest in samozavedanje 2) Um 3) Duh. To so pojmi prvega dela Sistema vede, ki se znotraj sebe vzpostavijo kot čisti dojemi. Drugi del Sistema vede pa je Znanost logike, ki se jo vključi v predmetnik skozi naslednje predmete: 4) nauk o biti 5) nauk o bistvu 6) subjektivna logika. Ostali predmeti filozofije pa so: 7) religija 8) umetnost 9) zgodovina filozofije. Tako je v predmetnik filozofije vključen Heglov Sistema vede in vsebine niso slučajno izbrane. Treba je namreč imeti pred očmi dejstvo, da je edini predmet filozofije absolutna ideja.
Če se v dojemanju absolutne ideje ne bo nič spremenilo, potem bo filozofija še naprej obstajala zgolj kot igra abstrahiranja. Zaradi tega je nujno, da Heglov Sistem vede zaživi v predmetniku filozofije. Edino tako bo filozofija na novo zadihala kot tista, katere predmet je absolutna ideja. Na univerzah pa je, da ustvarijo pogoje za višje razumevanje filozofije.