Filozofija v začetku

Written by Jože Požar on 8 julija, 2012 – 6:22 dop -

         Hegel nekje zapiše, da je v začetku, kjer stvar sama še ni navzoča, filozofija prazna beseda ali pa poljubna neupravičeno privzeta predstava. Zapiše pa tudi, da čista vednost omogoča le to negativno določitev, da je to abstrakten začetek. Če torej v začetku še ni navzoča vsebina, potem je treba vzpostaviti začetek kot gibanje notrine neposrednega pojma, da bi bil postavljen metafizični pojem ideje kot čiste vednosti, ki je skozi sebe samega postavljena realnost. V začetku gre torej za to, da duh vzpostavi notrino kot notrino neposrednega pojma, ki se v svojem raztezanju nadaljuje v nasprotje ali v podobo kot obče momente. In kolikor duh v tem začetku vzpostavi notrino v določno postavljeno podobo ali momente splošnosti, potem je s tem vzpostavil predmetni element. To razdvajanje notrine v obliko abstraktne predstave, ki je čisto vedenje sebstva o sebi, za to vzpostavitev gre v začetku.
 

Duh ima za element svojega bivanja vedenje o sebi. Zato mora biti reč vedena kot notrina kot sebstvo.

 
         Momenti splošnosti, ki se v predmetnem elementu razločujejo, padejo v predstavljanje ali v obliko abstraktne predstave. S tem ko duh vzpostavi notrino kot notrino neposrednega pojma, vzpostavi čisti pojem v podobi občih momentov. To je tisti začetek, v katerem neposredni pojem v svojem razdvajanju postavi svoj negativum. In tako je neposredni pojem na sebi samem razloček od sebe, je več kot zgolj prazna beseda, je notrina postavljena kot razločevalna notrina ali njena sebienakost kot čista abstrakcija. Začetek filozofije vsebuje torej to nujnost, da si duh odsvoji obliko čistega dojema, kajti ta abstraktna določitev čistega pojma je enotnost pojma s svojo realnostjo.

         Filozofija bi naj bila v začetku pogojena s predpostavko ali z vzpostavitvijo predmetnega elementa. Ta pa ni nič drugega kot vzpostavljeno čisto vedenje duha, v katerem duh postavi sebstvo kot predmet. Gre za to, da duh svoje vedenje o predmetu vzpostavi kot izkustvo zavesti, da torej njegovo vedenje postane bit za zavest kot nasebje, ki pa je novi predmet ali nastanek novega predmeta zavesti. Hegel pravi, da je ta novi predmet izkustvo dobljeno o njem. Duh torej v začetku odpravlja samega sebe, v katerem je oblika čistega dojema postavljena ideja kot čista vednost duha.

         Da filozofija ne bi bila v začetku zgolj odmetavanje vedenja ali predstavljanje subjektivnega vedenja, mora biti reč vedena kot notrina kot sebstvo. Kajti tisto napredovanje neposrednega pojma mora izhajati iz nečesa določno postavljenega. Se pravi, filozofija izhajajoč iz čiste vednosti, najprej postavi obliko predmetnega elementa. Ta vzpostavitev notrine kot notrine jamči, da se duh v začetnem odpravljanju ne bo izgubljal v nedoločne predstave. Duh, ki v začetku svoje vedenje zgolj odmeče, pri tem pa se kot predmet ne vzpostavi, tudi nobene realnosti pojma ne postavi. In kolikor ne vzpostavi tiste popolne notrine, tudi predmetnega elementa ne postavi, ki je osnova ideje kot čiste vednosti.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment