Filozofija za učence in nastajajoče vedenje

Written by Jože Požar on 20 septembra, 2015 – 6:07 dop -

         Bral sem Harijeva odkritja, tj. filozofijo za otroke ali delovni zvezek za 7. razred osnovne šole, ki nosi naslov Kritično mišljenje. Človek se hočeš nočeš vpraša, zakaj je kritično mišljenje in tisto neko logično sklepanje tako pomembno za učenca. Baje je pomembno zaradi tega, ker učenec učinkovito razvija mišljenje. Vsebinsko bi naj bil predmet raziskave filozofski problemi mišljenja, njegovih zakonitosti, pojem človeka in medčloveški odnosi; nekako tako zapišejo nekje avtorji programa. Dajte no, lepo vas prosim, zakaj pa bi naj učenec odkrival filozofijo čez kritično mišljenje in probleme mišljenja? Učenec je naprej na sebi duh, ne pa kritično mišljenje! Po mojem mnenju bi naj filozofija učencu odkrila zlasti to, kako si samega sebe odsvoji.
 
Kriticno-misljenje-

Poslušaj sosed, slišati je, da se daje učencu predstavo, da je kritično mišljenje jedro filozofije. A vsakemu živemu duhu je jasno, da kritično mišljenje ni vsebina filozofije. Filozofija kot sistem vede v svojem začetku odkriva, kako se človek sebi pojavlja kot duh. In prav to pojavljanje duha se ne zaznava kot vsebino filozofije in kot nastajajoče vedenje. Zato ni nenavadno, če mlad človek sebe ne dojame kot duha in človeka, in če filozofije ne odkriva kot nastajajoče vedenje ali kot duha v njegovi pojavnosti.
 
         Učencu je potrebno predstaviti filozofijo iz samega začetka, tj. od tam, kjer začenja duh-človek samega sebe vzpostavljati. Zaradi tega je treba učencu najprej predstaviti gibanje duha, da bi se lahko začel pogovor o filozofiji in o njenem čistem dojemu, ki je element nastajajočega vedenja. Tisto torej, kar spada v začetno odkrivanje filozofije in je določna vsebina, je pojavnost duha. Duh bi naj bil predstavljen kot gibanje, skozi katerega samega sebe spoznava kot dejanskega duha. Se pravi, učenec kot duh in njegova odsvojitev je tisto prvo, kar bi naj bila vsebina odkrivanja filozofije. Filozofija v svojem začetku ni nič drugega kot to, da človek spoznava sebe kot dejanskega duha. Na ta način je človek v svoji začetni razdvojitvi postavljen kot nasprotje božanske in človeške narave. To nasprotje je element nastajajočega vedenja, v katerem je človek na sebi tisto dejansko, kar je v sebi. Torej tisto, kar bi naj bil predmet filozofije za otroke, je duh v svoji pojavni podobi. Učenec je duh, zato ga je treba predstaviti kot silo in moč njegovega sebstva. To pa je mogoče pokazati skozi njegovo odsvojitev in gibanje notrine, skozi katero se on kot človek razdvoji s seboj. Podoba razdvojitve odkrije učencu njegovo enostavno moč ali tisto drugo, ki je čisti dojem.

         Zgornjim sem želel povedati, da je filozofija na svojem začetku gibanje duha; gre za to, da si duh samega sebe odsvoji. V odsvojitev je vključen predmetni element, tj. način, s katerim duh postavi čisti dojem ali proti postavljeno podobo, s tem pa tisto začetno logično obliko, ki utrdi, da je on kot človek najprej nekaj razdvojenega ali proti postavljenega. Podoba čistega dojema ali njegova sebi enakost, je element nastajajočega vedenja in tista čista dejanskost, ki je vedenje o sebi.

         Filozofija je znanost o ideji, ta pa je v svojem začetku predpostavka, v kateri duh samega sebe postavi kot predmet, tj. kot čisti dojem v enostavni podobi. Na ta način duh v svojem začetnem postajanju doseže svoj čisti dojem ali obliko svoje sebi enakosti. Prek nje namreč stopi na plan ona notrina človekove narave ali sebstvo zavesti, ki ga zavest odrine od sebe in postavi v podobi občih momentov. Na ta način je učencu predstavljeno nastajajoče vedenje. Kajti duh je to, da proizvaja samega sebe in se realizira po svojem vedenju o sebi. V korist nastajajočega vedenja govori narava duhovnega, ki je nekaj živega, individuum, ki je določujoč in subjektiven.

         Za konec naj omenim še naslednje: nastajajoče vedenje je osnova ali prva veda filozofije. Zaradi tega je treba začeti spoznavati filozofijo kot nastajajoče vedenje, ki je obča sebe vednost v svojem nasprotju. To je bivanje jaza razširjenega v nasprotje, v katerem duh sebe ve kot čisto vedenje.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Filozofija za učence in nastajajoče vedenje

Sorry, comments for this entry are closed at this time.