Globalni svet in Drugo

Written by Jože Požar on 22 novembra, 2015 – 8:07 dop -

         Globalni svet je slikovit svet izobrazbe, ki ga je mogoče širiti v druge svetove. Neposredni svet je namreč čisto zagotavljanje, torej obči svet, ki ga je možno posredovati in kombinirati z drugimi svetovi. Rečeno še tako, neposredni svet, ki je le neko zagotavljanje, je gotovost, biti vsa realnost. Duh izreka neposrednost, kateri stojijo nasproti mnoge druge neposredne gotovosti. Se pravi, duh odrine od sebe neko gotovost zavesti, ki ni nič drugega kot abstrakcija. Na ta način duh neposredno nastopa, saj izreka samo neko zagotavljanje. To je tisti prazni idealizem duha, ki ima pred seboj nekaj povsem občega ali je površna oblika občosti, ki nima dejanskosti v pojmu in je zato nekaj neposredno neresničnega.

         Ko pa je duh razpoložen tako, da pridela zgolj neposredni globalni svet in potem tiste neke dodatke, ki so zgolj zmožnosti globalnega sveta, ni ustvarjalno dejaven, saj čistega pojma ali Drugo, ki je merilo zavesti, ne pridela. Se pravi, ker je dejaven nevezano ali enostavno, le svojo zavest odmeče, na ta način pa ni dejaven na stvari. Prizadeva si, da vedenje nekako izoblikuje, vendar pa predmetne substance ne postavi kot Drugo. Pa tako čisti pojem in bit stvari nista njegov interes, ampak vedenje, ki ga prikaže kot neki globalni svet. Globalni svet pa je abstraktni svet, s katerim duh uživa le samega sebe kot graditelja sreče. Takšen svet je le neka splošnost določnega sveta ali zmeda mirujočih določenosti.
 
Globalni-svet-

Filozof je še vedno dejaven brez principa. To pa ni gibanje, v katerem postane samemu sebi drugo. Drugo je namreč merilo s katerim zavest meri svoje vedenje. Cilj duha je razodetje globine, ta pa je absolutni dojem, ki ustreza predmetu.
 
         Mojster za pridelovanje globalnega sveta je danes filozof, ki razume svojo dejavnost kot neko razmišljanje znotraj globalnega sveta, kjer različne svetove zunanje združuje v celoto. Skratka, globalni svet filozofa, če hočete, je neko gradbišče abstraktnega sveta, ki se sam s seboj preoblikuje in postane neki drugi globalni svet. V tem svetu je bistvena igra zavesti, ki momente sprevrača v nekaj drugega. Pri tem pa pridejo do izraza spretnosti filozofa in tiste praktične šale, ki so dobrodošle, ker z njimi izpolni mišljenje. Razmišljanja filozofa kažejo, da se ne misli vznemirjati z odpuščanjem sebe iz oblike svojega sebstva. Povedano še tako, filozof tiho izpoveduje, da je na polju globalnega sveta možno izvajati številna slepila.

         Ampak če si filozof ne odsvoji obliko čistega dojema, potem pač izpoveduje, da je dejaven zunaj pojma in da ga čisti element vedenja ne privlači. Se pravi, tisto Drugo, ki vzpostavi prvo v njenih občih momentih, ni njegov smoter. Njegov cilj je, da pridela v svojem nasprotju bivanje sveta, ki pa ni nič drugega kot on sam v svoji abstraktni negaciji. To je abstraktni svet, katerega določenost oskrbuje abstraktni razum, ki ločuje svet v posamezne svetove, ki so med seboj zunanje povezani.

         Očitno je, da filozof še ni aktiven tako, da bi bil dejaven z načinom in s ciljem, da najprej odpravi sebe in se kot duh postavi kot predmet. Namesto da svojo svobodo gradi na obliki predmetnosti, ki je čisti dojem, izvaja zanimivosti globalnega sveta.


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za Globalni svet in Drugo

Sorry, comments for this entry are closed at this time.