Gospostvo prazne abstrakcije

Written by Jože Požar on 22 septembra, 2013 – 7:02 dop -

»Tisto čisto brez realnosti je mišljenina ali prazna abstrakcija.«

         Duh, ki bi naj bil dejaven na vzpostavljanju čistega pojma, ne zaznava, da je čisti dojem bistvo vsakega pojma. Tako da čisti dojem zastopajo seštevki ali števila, ki so prazne abstrakcije; nekaj nasploh zunanje združenega, ki nima nobene notranje povezave. Smoter tega duha ni tisto obče sebienako, ampak tisto primerno občemu, ki je zgolj izražena velikost v številkah, ki vsako najmanjšo vsebino izključi. Gola števila in predpostavljanje kot seštevanje vrednosti, ki ni nobeno vzpostavljanje čistega dojema, to je tisto, kar nastopa pod čistim dojemom. V tisti povzemajoči prazni dejanskosti ali brez odnosnem mnoštvu določenosti, najde sklep. Tu je prišel že tako daleč, da je začel skozi števila napovedovati prihodnost. Sedanjost je zanj nekaj prejšnjega, je stališče, ki lahko prehaja v kaj drugega. On verjame, da lahko vrednosti izražene v številkah zastopajo svet stvari, pa zato tudi ne kaže interesa do vzpostavljanja čistega dojema. Neposrednost je zanj takoj neka velikost. Na ta način sebe prehiti in bistvo stvari najde določeno v golih številih ali praznih abstrakcijah.
 
Duh-in-abstrakcija-6

Duh danes išče izvirno soglasje čez kopičenje števil in ne skozi čisti dojem.
 
         Duh vedno znova potrjuje prevlado števila ali abstrakcije. On je prepričan, da je mogoče čisti pojem vzpostaviti kot seštevek vrednosti, s katerimi bi naj bil določen svet stvari. Zaradi tega potekajo njegovi pogovori samo čez velikosti ali določne vrednosti, ki jih izvrže tista neka čista volja, ki sooča kvantume. Svet stvari zastopa količina denarja, torej prazne abstrakcije, ki so zgolj neko hrepenenje. Zato za tega duha tista določna neposrednost ne obstaja, proti postavljeni čisti dojem pa ravno tako ne; on verjame, da je denar vladar sveta. Ne verjame pa v svet stvari in čisti dojem. Pa čeprav gre zgolj za metodo čistega pojma, ki se odnaša proti sebi, se pokorava številom ali praznim abstrakcijam.

         Ne smemo se čuditi, če danes svet eksistira skozi števila. Njegova moč namreč ni nič takega, kar bi bilo nekaj objektivnega in različnega od neposrednosti. To, kar duha zanima, to je zgolj postajanje bivanja, ki poteka čez najrevnejšo abstrakcijo ali število, katere velikost se na eni strani zmanjšuje, da bi na drugi strani nastala večja velikost. Števila se pač vedno ponujajo in z njimi se da preprosto rokovati. Zato tudi ni nič nenavadnega, če duh življenje sveta stvari reducira na velikosti ali prazne abstrakcije. Pri takšni aktivnosti, kjer gre zgolj za ugotavljanje velikosti, duh ne odpravlja neposrednosti pojma in ga tudi ne vzpostavi kot čisti pojem. In kot je mogoče zaznati, tod pride v poštev zgolj pojasnjevanje, ki teče čez števila.

         Filozof G. W. F. Hegel je zapisal, »da je tisto čisto brez realnosti mišljenina ali prazna abstrakcija.« Zapiše pa tudi, da »razum uporablja števila zoper spekulativne resnice, zoper pojmovano določenost. On naredi to, da je nekaj brezodnosnega.« Toliko le, da ne bi kdo pomislil, da je mogoče s števili izraziti kak notranji odnos.


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.