Menda izobraženca svet ideje ne privlači. Do sodobne umetnosti baje nima odnosa in se do nje obnaša tako, da jo gleda samo z enim očesom. Tako da tisto, kar je neki njegov jasen odnos do sveta, to je svet onstran, s katerim ohranja svojo držo. To nekako izpove, da se v svetu onstran odlično počuti, saj je to njegov lasten svet, s katerim operira njegova inteligenca, tj. abstraktni razum. Zakaj to je subjektivni svet, iz katerega inteligenca izpelje zgodbe o abstraktnem intelektualizmu, ki se ga danes povsod hvaliči.
Aktivnost izobraženca gre jemati dosledno, kajti on je nehal besedovati o idejnem svetu. Videz daje, da svet ideje za njega ne obstaja, ali, svet ideje ni tako pomemben, kot je svet onstran, s katerim je baje mogoče pridelati intelektualen svet. Ob tem je odločno omeniti, da je danes intelektualizem cenjen, ker izdeluje svetove onstran, ki se sicer ne vračajo v sebe, a se jih hvali, ker niso vezani na nobeno realnost. Od tukaj navdušenje nad svetom onstran, ki sporoča, da intelektualizem živi samostojno življenje. V svetu onstran gre zlasti za to, da ima intelektualna dejavnost svoj prostor določen, kajti tako je intelektualizem zamejen na subjektivno življenje. Se pravi, čeprav intelektualnega ustvarjenja ne gre zaznavati kot ustvarjeni svet, ima intelektualizem svojo mesto v družbi. Zakaj udejanjanje sveta onstran je mogoče dojeti kot intelektualno aktivnost. Zaradi tega je pomembno, da se intelektualizem povzdiguje, kajti tako je čista vednost demonstrirana in udejanjena.
Zgornja ilustracija prikazuje intelektualni svet onstran, v katerem se danes izgublja izobraženec. V tem svetu je mogoče najti vse, kar čist jaz demonstrira kot intelektualizem. Zato v njem ne gre najti realnosti in njene dejanskosti ali kakega predmetnega sveta, ki je dosegel svoje postajanje in je stopil v razmerje s seboj. Pa je svet onstran čisti intelektualizem, ki ga danes hvali izobraženec, kajti z njim hvali svoje zrenje, spominjanje predstavljanje in izobrazbo. V kaj vse njegov svet prehaja, o tem intelektualec ne beseduje, kar nekako izpove, da gre za igro razuma in domiselnosti, ki pridelata neko subjektivno vsebino, ki pa ni nič drugega kot pojavni svet.
Idejni svet izobraženca ne privlači. Zakaj? Ker je prepričan, da je intelektualni svet onstran enakovreden idejnemu svetu. Zato je svet onstran spoznan kot intelektualni svet, kajti z njim upravljata razum in um. Zakaj bi se potem človek ukvarjal s pojmovanjem ideje, če pa je svet onstran mogoče dojeti kot intelektualni svet. V tem svetu gre namreč samo za to, da se izvaja gibanje razuma in uma, ki eden z drugim zunanje sodelujeta. Skratka, to, da razum in um komunicirata med seboj, to pove, da sta dejavna v interesu abstraktnega sveta. Ni pomembno določanje sveta, ampak to, da svet eksistira kot abstraktni čisti svet.
Izobraženec je danes dejaven kot intelektualec, ki obožuje čisti svet onstran. Zakaj v vsakdanjem svetu realnost in njena dejanskost nista skladni. In to neskladnost je mogoče premagati samo na ta način, da je duh dejaven v svetu onstran kot intelektualec. Pa tako ni čudno, da se izobraženec povsod pojavlja kot intelektualec, ki s svojo intelektualno močjo izdeluje neomejene svetove. Zato je intelektualna dejavnost izobraženca zelo hvaljena, kajti skozi njo pride do izraza domiselnost in početje razuma, ki razodeva moč izobraženca. Naj spomnim, intelektualizem danes hvalijo tudi filozofi, ki so se tako rekoč udomačili v svetu onstran. Skratka, izobraženec odseva svojo dejansko intelektualno moč tedaj, ko je dejaven v svetu onstran, kjer realnost izgine v intelektualizem in je nekaj ničnega.