Intervju

Written by Jože Požar on 26 januarja, 2014 – 7:26 dop -

Od kje spoštovanje filozofije?

To je čista ljubezen. Ona se je nekoč izrazila tako, da sem pričel brati Heglovo filozofijo. Od takrat je filozofija moj ideal. Spoštovanje pa je stvar postopnega razumevanja sistema vede.

Kako dojameš dejavnega politika?

Tukaj ni opaziti nobenega prehajanja in tudi nič takega, kar bi imelo za cilj čisti dojem. Politik je ravnodušen do vsake vsebine; on je zgolj zavest o svoji čisti dolžnosti in čistem vedenju.

Kaj predstavlja največjo nevarnost subjektu?

To je zagotovo prazna abstrakcija. To je tisti prazen pogovor kvantuma z drugim kvantumom ali pogovor abstrakcije s čisto abstrakcijo. Največjo nevarnost predstavlja abstraktum.
 
Intervju-z-menoj

Mirni obstoj momentov

 
Ali je denar absolutni zmagovalec tega časa?

Seveda, edino denar je sposoben izpeljati prazen pogovor s seboj. Ko pa bo duh začel pogovor s samim seboj, bo zlo kot sebstvo osebe stopilo na plan in duh bo ustoličen kot zmagovalec časa.

Kaj pa dandanašnja filozofija, na čem je ona dejavna?

Ona je dejavna čez zunanja gibanja, katerih smoter je doseči abstraktum. Zato ni mogoče resno govoriti o postajanju čistega pojma filozofije, kajti on obstaja zgolj kot poveličevanje subjekta.

Kaj je potem ta neka nepopolna resnica filozofa?

To da odloča iz sebe in najde resnico v sebi kot prazno čisto dolžnost. Dolžnost je pravzaprav njegovo čisto vedenje, ki je odpravljena vest, čisto sebstvo osebe kot prazno vedenje.

Kaj pa filozofija, katere vrh predstavlja filozof Hegel?

Ravno ta filozofija je tista, katere čas zastopa sedanje gibanje notrine in tako postajanje čistega pojma. To je čas nastajajočega vedenja, v katerem bivajoči duh zre čisto vedenje samega sebe.

Kaj pa tisto čaščenje praznega ideala?

Ah, tukaj je stvar še najbolj jasna. Namreč, čaščenje ideala je naprava, s katero je mogoče ohranjati tisto čisto nedoločenost, s tem pa povzdigovati v nebesa ono neimenovano vedenje.

Kaj danes brani filozof?

Kakor jaz vidim to stvar, filozof brani subjektivno pozicijo čistega vedenja in oni filozofski formalizem.

Kako sprejemaš tisto enostavno pojasnjevanje vedenja?

Glede vedenja naj omenim Heglovo razlago. On pojasni, da vedenje ne pozna le sebe, temveč tudi svojo mejo. K vedenju torej sodi element vedenja, v katerem duh zre svoje čisto sebstvo.

Kaj predlagaš mlademu duhu?

Naj se ne pusti zatirati onemu abstraktnemu umu, ki izreka resnico kot neposredno opazovanje.

J. P. predstavi se bralcem!

Ko sem gibanje posredovanja sebstva, sem bivanje svoje sebi enakosti. To je tisto čisto obče kot postavljeno nasprotje, moja odsvojitev, v kateri sem dejaven na relaciji notrina čista notrina.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.