Intervju s filozofom, ki danes deluje onstran območja naivne metafizike

Written by Jože Požar on 21 aprila, 2012 – 2:40 pop -

    Gospod filozof, vaša filozofija je z navdušenjem sprejeta med bralci. Za kateri pojem je šlo, da je odziv tako silovit?

    Prvo kot prvo, moja aktivnost teče na gladini tega časa. S ciljem, da posredovano vsebino  določim in da kot odpravljena ostane sebi enaka. Težava večine filozofov je danes v tem, da tisto abstraktno, ki je po možnosti, ni vezano na končnost. Gledano s stališča končnega, filozof naj ne bi pojem prosto od sebe odrival, ampak bi ga naj najprej določno postavil. Če filozofu to ne uspe, potem sicer sebe presega, a le v abstraktnih oblikah.

    Povejte nam prosim, na kateri univerzi ste diplomirali iz filozofije?

    Ah, tega vam ne morem povedati, ker sem pozabil. Veste, človek danes nima več časa za sebe. Filozofija je postala toliko abstraktno obširna, da filozofi izgubljamo tla pod nogami.

    Kje vidite danes sebe kot misleca?

    Zelo težko vprašanje. Veste, za nas filozofe neposredni svet skorajda ne obstaja. Moja skrb bi bila v tem, da se dvignem v besede in potem tako rekoč odplavam v nebesa. Rad imam jezik in misel in v njej poskušam najti svojo obstojnost.
 

Da je tisto, kar ni ne bit in ne nič, ampak je in je in je.

 
    Gospod filozof, nekje ste izjavili, da se filozofi včasih odnašajo do pojmov preveč ravnodušno. Kaj ste s tem mislili?

    Veste, ko čas ni več prepoznan v filozofiji, potem je jasno, da se je filozofija sesula vase. Hočem reči, ko ni več nobenega zdaj in svet obstaja le še kot včeraj in jutri, potem nastopi ravnodušnost in svet teče po mili volji sem in tja. On sicer nastaja, a sproti izginja.

    Zanimivo je bilo prisluhniti vašemu predavanju z naslovom Abstraktna kuga. Kaj pravzaprav ta pojem skriva v sebi?

    Abstraktna kuga! Pa to je tisto, kar ni ne bit in ne nič, ampak je in je in je. Pomembno je, da nekaj je. Vi si ne smete dopustiti, da nekaj zgolj je. Tudi takrat ne, ko ste zbrani okrog predstave in ne veste, kaj je treba najprej odriniti tja ven. Želim reči, filozofovo gibanje ne sme obstati v je. To je njegova smrt. Filozof naj vedno kaj posreduje in odpravlja, kajti abstraktna kuga je neprenehoma na preži.

    Ali menite, da je že napočil čas Heglove filozofije?

    Vsekakor, če bomo filozofi še naprej s praznimi abstrakcijami naš svet gradili, potem zbogom mišljenje. To preigravanje z besedami ne doseže nobene meje in nima v sebi ontološkega smisla, in to ni v ponos filozofiji. Heglova filozofija pa temelji na določenosti sveta. Določila so tista, na katerih svet postaja in prehaja v višjo določenost.

    Ali se bo človek res zatekel k velikosti in ne k pojmovanju?

    Verjetno res. Kot se da videti, v številkah vidi svojo rešitev. A če ga bojo števila osvobodila, tega ne vemo. Res pa je, da se včasih nemoč duha rada zateče k količinam. 

    In še zadnje vprašanje, ali tudi vi vidite napredek v razvoju?

    Dajte no, tam kjer gre zgolj za razvoj, tam se spregleduje obstoj. Edino obstoj je tisti, ki zajame bit kot realnost in s tem pojem boga, ki je tisto najvišje.


Posted in Abstraktno mišljenje | No Comments »

Post a Comment