Izgotovljen svet in abstraktni razum

Written by Jože Požar on 21 aprila, 2013 – 6:40 dop -

         Če bi rekli, izgotovljen svet ne potrebuje mišljenja, bi izrekli velikansko resnico. Mišljenje namreč zares zgolj sodeluje pri izdelovanju vsebin in nima nobenega vpliva na to, kako bo kaka reč odpravljena in ali bo sploh prešla v svojo nasebno določenost. Zato mišljenje v tem dovršenem svetu, katerega vrhovna oblast je abstraktni razum, pravzaprav zgolj hodi zraven in nima nobenega pravega dela. Vse to seveda zaradi tega, ker je tisto abstraktno vedenje vedno pri roki in je mogoče z njim karkoli sproti oblikovati brez načel mišljenja.
 
Izgotovljen-svet

Izgotovljen svet potrebuje zgolj domišljijo in razpoloženje

 
         Videz je, kot da imamo vrhovnega upravnika za abstraktno vedenje in izgotovljen svet, ki za svojo dejanskost potrebuje zgolj domišljijo. Zato je prav, če se vprašamo, zakaj naše mišljenje zgolj sodeluje pri oblikovanju sveta. Do odgovora pridemo, če si natančneje pogledamo izgotovljene svetove. V njih ni mogoče najti stvari, ampak le nekakšne podobe onega čistega sveta iz knjižnih izdaj. To pa je svet, ki se ga lahko zunanje dopolnjuje in je bolj stvar navade in človekove domišljije. Zato ni čudno, če doktorji znanosti hvalijo abstraktno vedenje in brezpojmovno predstavljanje, mišljenja pa ne. To nam nekako samo od sebe pove, da naše mišljenje pravzaprav ne more biti ne vem kako produktivno, saj se nenehoma prilagaja onemu abstraktnemu vedenju, ki ga v ospredju hvali abstraktni razum.

         Zgornje je treba vzeti kot samo resnico abstraktnega razuma, ki ločuje in vzpostavlja abstraktno vedenje in je vedno v prednosti, ker ima nadzor nad izgotovljenim svetom izven mišljenja. To pa je eden od razlogov, zakaj se o mišljenju nič pozitivnega ne pove. Skratka, ta sugestija abstraktnega razuma, da se naj mišljenje prilagaja oni materiji in da se naj ne spušča v pustolovščine z nečim, česa ni sposobno odpraviti, je sama resnica onega duha, ki brani princip abstraktnega razuma.

         Ampak, zakaj bi naj ta naš izgotovljen svet, ki je komponenta onega abstraktnega vedenja, sploh potreboval mišljenje? Zakaj bi naj dovršen svet, ki je stvar abstraktnega razuma ali onega navajenega duha, bil podrejen mišljenju, ki nima nobenih izkušenj o tem, kako je treba v tem času vzpostavljati čiste svetove? Zakaj bi naj na primer spreminjali izobraževalni sistem, ki čisto v redu funkcionira in nima nobenih problemov z onimi učinkovinami? Mar ne bi bilo nenavadno, če bi brez razlogov pospravili one izgotovljene svetove in bi od mišljenja zahtevali, da začne dejavno uveljavljati načela mišljenja? Ne, oprostite, to pa ne, to bi zanesljivo imelo gromozanske posledice, saj bi abstraktni razum takoj izgubil na veljavi.

         Najbolje je, da nadaljujemo naše potovanje skozi izgotovljene svetove, mišljenje pa pustimo pri miru. Bodimo prijazni do tega, kar nam ponuja abstraktni razum, mišljenje pa naj hodi zraven, saj je tako ali tako pomanjkljivo. Pomembno pač je, da verjamemo v delo abstraktnega razuma in ono abstraktno vedenje, vse ostalo pa se bo sproti uredilo.


Posted in Abstraktno mišljenje | No Comments »

Post a Comment