Izpričevanje časa

Written by Jože Požar on 1 junija, 2014 – 6:16 dop -

         Kadar filozof omeji odnos do sebe na kakšne navedbe ali kako prepričanje, odtujuje osebnost in občega smotra sploh ne postavi. In ko filozof izraža svojo naravno zavest prek radijskih valov in z namenom, da poslušalcu predstavi podobe nedovršene zavesti, pri tem pa ne izhaja iz nobene realnosti, potem pač razdaja abstrakcijo niča ali dojem, ki ne ustreza predmetu. Tedaj igra to neko partijo s samim seboj, v kateri enkrat predstavi svoje čisto sebstvo kot sebstvo, drugič pa uresniči sebe kot čisti jaz. Takšna aktivnost proizvede podobe zavesti sploh ali bivanje čistega jaza, ki je sebi enak.

         Enako velja za izobraženca, ki se je dva tedna nazaj predstavljal volivcem, medtem pa modroval kot mojster, ki odtujuje svojo osebnost ali duhovne moči. V svojih predstavitvah je namreč govoril o smotrih in možnostih sedanjega sveta, ki da ga je mogoče dopolniti v evropskem parlamentu. Skozi govorico in tisto čisto vedenje je izdeloval podobe jaza, ki so izražale njegovo naravno zavest. Kajti sebe je predstavil kot individuuma, ki sledi lastnemu prepričanju in ima svojo dejanskost onstran. To pa je čisti jaz, ki kot naravno sebstvo eksistira kot drugo sebstvo in ni nobeno realno vedenje.
 
Pricevanje-casaAndrej Požar, Dvig bivanja v predstavo, 2014

 
         Svoj odnos do sebe in sveta umetnosti pa izraža tudi kustos. Tudi njemu je mogoče prisluhniti na radio, kjer kaj izrazi ali dovrši svojo izobrazbo. Natančneje rečeno, poslušalcu predstavi nekakšen svet, ki ga podarja drugim kot neko moč nad svojim sebstvom. Zaradi tega so pogovori s kustosom običajno dolgočasni in nezanimivi. Kustos se namreč drži proč od razstavljenih del, ali, o vsebini razstavljenih del se ne izreče. Zveš pa kaj o tistem, kar spremlja razstavo in so zgolj stranski momenti, ki jih kustos najde v sebi. Hočem reči, ker kustos iz razstavljenih del ne pridobi nobenega sveta, poslušalcu predstavi kak svoj pogled, izreče kakšno misel o umetniku in se odtuji v svoje nasprotje.

         Radio je naprava, ki gane tudi filozofe. Verjetno zaradi tega, ker lahko čez radijske valove sporočiš poslušalcu, o čem filozofi danes razmišljajo. No, razmišljanja filozofov znajo biti včasih dolgočasna ali bleda, če se predmet predoča kot čisti jaz, ki se sam zre zunaj sebe. Filozof postane dolgočasen, ko na primer daje mnenje o knjigi. Še bolj pust pa je, kadar komentira kako abstraktno vedenje ali teoretične dosežke, katerim manjka stvar. Skratka, kadar filozof izmenjava mnenje z drugim filozofom ali pa daje mnenje o tem, kaj počenja politika in kaj je na primer problem liberalne demokracije, odtujuje svojo osebnost. Se pravi, kjer filozof ne razvije konkretne vsebine in je dejaven kot tisti, ki eksperimentira s svojim naravnim sebstvom, ni dejaven kot pravi filozof. Filozof Nietzsche je v polemičnih spisih zapisal: »kajti mi eksperimentiramo z nami, kot si ne bi dovolili z nobeno živaljo, in, veseleč se in radovedno, si paramo dušo pri živem telesu . . .«.


Posted in Abstraktno mišljenje | No Comments »

Sorry, comments for this entry are closed at this time.