Kaj odkriva prva veda filozofije

Written by Jože Požar on 12 julija, 2015 – 5:55 dop -

         Če bi me kak duh v mladostnih letih spodbujal, naj berem delo z naslovom Fenomenologija duha, spodbude ne bi vzel resno. In če bi spodbudo motiviral z zahtevo, naj delo vendar preberem vsaj enkrat, jaz pa bi to tudi storil, bi ga obvestil, da sem delo prebral, vendar pa ga nisem razumel, ker je težavno. In res, danes lahko zatrdim, da je treba delo potrpežljivo proučevati, če želimo, da ga razumemo. No, ne glede na to, mnenja sem, da bi moral vsak mladosten duh prebrati Filozofijo duha, da začuti, kaj je nastajajoče vedenje in kaj princip čistega vedenja. To je namreč obča ideja, ki ima v sebi določilo razločka ideje v njenem občem načinu.

         Duh ima dolgotrajni pogovor s samim seboj; in ta pogovor poteka čez odsvojitve, v katerih postavlja sebe kot sebstvo in duha, le tako je samemu sebi drugo. Da pa bi ta princip odsvojitve razumel, naj strpno bere in spoznava Fenomenologijo duha. V delu Hegel odkriva odsvojitev in gibanje kot logični začetek, ki zrcali izraz čistega dojema. Človek se namreč ne more zmeraj zanašati na vedenje sploh, ki si ga je pridobili s študijem. Kajti pri odsvojitvi je pomembno predvsem to, da je gibanje in predmet svojega sebstva. Ta element pa doseže, ko sebe izpelje s principom čistega vedenja. Princip je namreč tisti, s katerim si samega sebe odsvoji in se postavi kot drugo samega sebe. To je smotrno početje, v katerega je zaobjeta absolutna sovisnost nasprotja obče ideje.
 
Heglov-oglas-

Duh nima enotnosti zunaj sebe, ima jo stalno v sebi. Hegel zapiše, »svoboden sem, če sem pri sebi samem.«
 
         Tisto, kar je še posebej vabljivo in preučevanja vredno, je dejstvo, da filozof Hegel odkriva gibanje sebstva in način, kako duh samega sebe odpravi in se dvigne v določno podobo čistega dojema. Postavljeno sebstvo v občih momentih je odpravljena notrina v določilu obstoja občih momentov ali čistega dojema. Pri gibanju notrine gre namreč za to, da si duh podari obliko razdvajanja, s katero stopi na plan kot drugo samega sebe, ki je končno sploh.

         Povprašajmo, kaj je danes nadloga mladega duha in od kje tista pasivna drža, s katero ne dosežeš postavljenega smotra in tudi čistega dojema ne. Težava mladega duha je v tem, da sebe kot duha po notranji plati ne aktivira tako, da bi se na sebi prepoznal kot posredovan s samim seboj. Mladostni duh kaže, da se ne zaveda moči duha; ne ve, da je treba sebstvo posredovati in ga postaviti kot sebi enako čisto sebstvo. Namreč to, da na sebi zaživi kot duh, ki sebe odpravi in se postavi kot čisti dojem, to je ravno tisto, kar ga dela za duha. Kajti tisto, da je on na začetku le negacija svojega sebstva, to je le prvi korak, ki ga obvešča, da je on gibanje postati samemu sebi neko drugo. To pa ne pomeni nič drugega kot pridelati element bivanja, ki je čisti dojem. Posredovanje samega sebe izhaja iz nujnosti, da je duh gibanje in ne zgolj nekaj neposrednega.

         Smoter duha je, da eksistira na proti postavljen način. Zato je dobro, da si človek pridobi splošno vedenje o tem, kako si samega sebe odsvoji. Kajti duh je zavest le, kolikor je gibanje zavesti in samozavedanja. To pa je tisto gibanje, s katerim samega sebe razdvoji. Na ta način sta njegova misel in beseda gibanje, v katerem se on kot aktivna zavest postavi kot samozavedanje; se pravi, kot sila in moč mišljenja je postavljen kot drugo samega sebe.

         Zgornjim sem poskušal izraziti, da je Fenomenologija duha delo, ki bi ga moral prebrati vsak duh, še posebej pa mladi duh, ki še ne ve, da je duh vedenje samega sebe v svoji odsvojitvi.


Posted in Abstraktno mišljenje | Komentarji so izklopljeni za Kaj odkriva prva veda filozofije

Sorry, comments for this entry are closed at this time.