Kapitalizem in neskončni kvantum

Written by Jože Požar on 10 marca, 2013 – 8:04 dop -

         Nenehno interpretiranje sveta stvari s praznimi števili in potem tisto naivno prepričevanje, da števila predstavljajo samo resnico stvari, je pravzaprav zavajanje in bežanje od stvari. To zavajanje duha ima ta namen, da se prepreči posredovanje reči s samo seboj in s tem vzpostavljanje reči kot stvari in pojma reči. Duh si pač lahko reč predstavlja v velikosti ali kot čisto abstrakcijo, ki je število ali kvantum, katere vsebina je prazno eno. Na ta način je reč zreducirana na kvantum ali velikost. Vendar ne kot kaka resnica reči, ki bi nastajala iz njenih občih momentov in potem iz posredovanja njene substance, na kateri bi bila vzpostavljena sama stvar, katere pojem bi bil absolutni prikaz njene določenosti, pač pa kot brezvsebinska reč, ki je abstrakcija ali ravnodušna določenost.
 
Poskus-s-predstavo

Čisti kapitalizem ni nič drugega kot preseganje votlega sveta števil.

 
         V vsakdanji dejavnosti odčitamo vrednost kake reči skozi ceno ali število, ki je čista abstrakcija in ne vsebujejo nobene vsebinske določenosti reči. Mi verjamemo, da cena pritrjena na reč, reprezentira samo vsebinsko opredeljenost reči, vendar to ni res. Poglejmo primer. Kolo v svojem postavljenem nasprotju so obči momenti kolesa. Cena kolesa zapisana v obliki števila pa je čista abstrakcija od čutne raznolikosti kolesa ali prazno eno reči. Vsakdo si pod kolesom lahko predstavlja reč v njenih občih momentih; ko si pa predstavi ceno kolesa, najde v ceni nekaj zunanje združenega; tisti abstraktni momenti kot posamezni deli kolesa niso v ceni navzoči. Kajti cena kolesa je nekaj povsem drugega, nekaj, kar je prilepljeno na kolo. Zaradi tega kolo kot reč in cena kot abstraktna vrednost kolesa nimata nič skupnega. V ceni kolesa ni mogoče najti nobenega določnega momenta kolesa, pa čeprav cena nastopa v imenu kolesa. Lahko bi rekli, ne glede na to, da kolo kot reč in cena kolesa zunanje kažeta eden na drugega, po vsebini ali njihovi notranjosti nimata nič skupnega. In res, kolo kot reč vsebuje obče momente, njih pa je mogoče posredovati in razviti do postavljenega pojma kolesa. Za ceno kot številčnost pa lahko rečemo, da vsebuje enote, torej nič takega, kar bi bilo mogoče posredovati v nekaj sebi drugega.

         Zgornje je le predstava o tem, kako sta si reč in cena v medsebojnem odnosu. S to predstavo pa želim povedati tudi to, da si kapitalizem samega sebe zagotovi na ta način, da se kot čisto sebstvo vzpostavi skozi števila ali kvantume, torej čez brezvsebinski svet števil. Kapitalizem se sploh ne vzpostavlja kot predmet, ampak si svoje sebstvo odsvoji prek zunanjosti ali na način, da uveljavlja čisto sebstvo prek golih kvantumov. Kajti to, da je lahko kapitalizem razvil čisto sebstvo v tisto neko navidezno moč, to izhaja iz njegovega votlega preseganja števil ali onega praznega pomena nebiti. Čisti kapitalizem si pridela sebe zgolj čez zunanjost, ki so goli kvantumi. Da pa kapitalizem ne udejanja sebe na ravni vsebin ali pojmovne določenosti in da sebe presega zgolj čez kvantume, o tem mogoče največ pove Hegel, ki v prvi logiki zapiše: ko si duh za prikaz svojih misli “ne pridobi čisto duhovnega izraza, zato lahko zabrede in izbere število, to notranjo, abstraktno zunanjost”. In en stavek dalje še zapiše: “Število tvori zadnjo stopnjo tiste nepopolnosti, ki obče dojema kot zaznamovano s čutnostjo.”


Posted in Neizpolnjena abstrakcija | No Comments »

Post a Comment