Ko človek zasluti navzočo silo duha, hkrati nastopi prijetno zadovoljstvo

Written by Jože Požar on 4 novembra, 2012 – 7:49 dop -

         Ko se človek enkrat dokončno naseli v samostojen svet, na primer v svet filozofije, je to znamenje, da je prepotoval kar nekaj sveta, preden je zaprl vrata za seboj in si rekel, to je moja domačija. In ko potem razporedi tistih nekaj reči v dom, ko namesti še knjige na police, postavi radio in zvočnike na pravo mesto ter priklopi tiskalnik na računalnik, in 64 bitno bitje začne izvajati abstraktna nasilja, je stvar le še v tem, da se spusti v notrino sebstva in pogleda, kaj to tam na dnu sebstva pulzira. Mogoče bi kak duh, ki sebe zaznava le odzunaj, tukaj pripomnil, vso to nameščanje sveta vodi v osamitev. Naj spomnim, v zdajšnji svet nisem mogel vstopiti preden nisem prehodil vseh tistih predhodnih poti. Zato, kar se tiče mojega sveta, on je postopno nastajal in vedno bolj domač je postajal. Želim reči, precej časa sem bral in ponovno bral Heglova dela, da bi lahko rekel, to je moj svet; z njim se je na površju pojavilo tudi moje zadovoljstvo, ki ga danes ohranjam tako, da kako reč odpravim in sem na sebi svoj čisti rezultat. Nič lepšega ni od spoznanja, da sebe izpolnjujem in delujem za tisto Drugo. Zadovoljen sem sam s seboj, k mojemu zadovoljstvu pa je veliko doprinesla čudodelna ljubezen, ki me je prignala v sedanji čas. Ona je vseskozi potovala z menoj, in nič nenavadno ni, če ta notranji direndaj še vedno hodi pred menoj, jaz pa za njim.
 

Jože Požar, Prvo in drugo, 2003, mešana tehnika / lesonit 70 x 100 cm.

 
         Kadar se danes povprašam, kje izvira to moje zadovoljstvo, se pojavi Hegel in tista njegova strašanska sila duha, čisti svet duha, ki ga je Hegel inštaliral v njegova dela, da bi lahko vsak človek in tako tudi jaz spoznaval samega sebe. Hegel pravzaprav najprej predstavi v fenomenologiji to neko naravno gibanje duha, kjer duh sebe začenja odpravljati kot notrino in sebstvo in se postavi kot čisto sebstvo, da bi potem v čisti logiki ali v drugem delu sistema vede sebe nadaljeval in pokazal, kaj se to pravi odpravljati in izvajati na sebi nebeška gibanja ter se ohranjati z lastnimi določili. Hegel namreč izpeljuje duha skozi predmetni element, ki ga z odpravljanjem notrine v njene podobe neprestano izvaja v fenomenologiji, da bi v čisti logiki duha izpeljal kot bit in nič ideje, ki sama sebe misli. Na ta način je duh na sebi eno samo proizvajanje Drugega in potem še vračanje po isti poti nazaj vase ali na začetek poti.

         Človeka obda neko notranje veselje, ko si samega sebe odločno odpravi in je od sebe postavljen kot duh v občih momentih, ki je višja podoba od tiste neposredne, kjer Drugo duha še miruje kot sebstvo. Zato naj tukaj spet spomnim: Hegel v fenomenologiji razodene samo naravo duha skozi odsvojitve ali predmetni element. Na ta način bralec spozna, kako si duh sebe odsvoji in se postavi kot predmet. To je tisto začetno spoznavanje duha, s katerim si duh samega sebe zagotovi, da bi lahko za tem svoje odpravljanje nadaljeval skozi gibanje biti in niča in se postavil kot atrakcija mnogih enih. In ravno zaradi tega resničnega spoznavanja duha, se je vredno odpraviti na pot duha, ki jo odkriva G. W. F. Hegel v njegovih delih.


Posted in Filozofsko zrno | No Comments »

Post a Comment