Zopet sem prisluhnil filozofu na radio, ki ni vedel, kaj je predmet filozofije. Govoril je o svoji dejavnosti, o delih, ki jih je prebral, predmetu filozofije pa ni poklonil niti enega stavka. O predmetu filozofije in gibanju predmetne substance torej ni govoril, je pa govoril o nedejanskem vedenju, ki ga je možno širiti neomejeno. Filozof je tako poslušalcu sporočal, da ga predmet filozofije sploh ne zanima. Ni pa v uvodu pozabil povedati, kaj vse je študiral in o čem je razmišljal. Zanimivo, vse same okoliščine, o predmetu filozofije pa niti ena beseda. To omenjam, kajti najbolj nenavadno je to, da filozof tega časa še vedno ne ve, kaj je predmet filozofije in njegovo bistvo. Kar je znamenje, da ga globina filozofije ne zanima.
Jaz menim, da je ono govoričenje o sebi, ko filozof hvaliči samega sebe in svoje vedenje, predmet filozofije pa ignorira, neproduktivno. To je znamenje, da ga zanima meglena filozofija, ki s predmetom filozofije nima nič skupnega. Taisto zatrdi, da ga zanima vedenje kot tako, predmet filozofije pa ne. Če bi ga zanimalo bistvo filozofije, potem bi zagotovo na radio spregovoril o predmetu filozofije, ne pa opisoval, kaj vse da se danes dogaja okrog filozofije ali zunaj nje. Za zunanje predstavljanje abstraktne filozofije je pravi mojster, ni pa mojster za predmet filozofije in njegov razviti pojem. Najbolj pretresljivo pa je, da ta isti filozof mlademu duhu predstavlja filozofijo kot abstraktno vedenje, ki kot da lahko zastopa predmet filozofije. Tako mlademu duhu sporoča, da filozofija ni noben predmet, ampak abstraktno vedenje kot tako. In smo zopet tam, ko je filozofija nekakšen brezduhoven svet, ki ga je mogoče neomejeno širiti, ali, filozofija ni nič drugega kot abstraktno vedenje.
Filozof danes ni aktiven kot mislec, ki misli predmetno substanco iz postajanja in njenega gibanja, ampak kot razumnik, ki operira s praznimi abstrakcijami vedenja. Filozof torej ni dejaven v interesu predmetne substance in njenega čistega dojema, ampak kot tisti, ki kaže, kako neplodna zna biti igra vedenja s seboj.
Po vsem tem, kar slišim o filozofiji in njenem predmetu, lahko rečem, da filozof še ni dojel predmeta filozofije. Danes filozof dojema filozofijo kot neko širjavo abstraktnega vedenja, ki ni noben predmetni svet, ampak skupek različnih vsebin, ki se prosto nadaljuje in nikjer ne končajo. Zaradi tega se filozofijo ne dojema kot razviti pojem ideje, ampak kot nekaj, kar se zunanje povezuje in je brezvsebinsko vedenje, ki ga je mogoče poljubno širiti. Skratka, ker filozof ne dojema filozofije kot dosleden razvoj ideje, filozofijo zaznava kot zbir različnega abstraktno vedenje, v katerem lahko najde človek različne svetove. Zaradi takega dojemanja filozofije, filozofija ni noben predmet, ampak prazna razumska filozofija, ki pa ni nobeno miselno spoznavanje predmeta filozofije, ki je v svoji osnovi najprej postajanje.
Mnenja sem, da se danes filozof izgublja v abstraktnem vedenju, ker ga predmet filozofije enostavno ne zanima. Se pravi, dokler bo filozofija zbir abstraktnega vedenja, predmet filozofije ne bo dojemljiv mlademu duhu. Zato mlademu duhu priporočam, da bere Heglovo filozofijo, če želi spoznati predmet filozofije. Predmet filozofije je zanimiv, če ga spoznavaš iz njegovega postajanju ali osnove, v kateri si duh najprej samega sebe odsvoji.