Ko je filozofsko delo predstavljeno neprivlačno in medlo

Written by Jože Požar on 5 julija, 2015 – 6:35 dop -

         Prebiral sem knjižno izdajo, v kateri so na kratko predstavljeni filozofi in njihova dela. Med misleci je predstavljen tudi G. W. F. Hegel. Pisec v predstavitvi navaja njegova dela, največ besed pa nameni Enciklopediji filozofskih znanosti. Tako je pisec pokazal, da s predstavitvijo ni mislil resno, saj Sistema vede, ki zajema dva dela, prvi del Fenomenologija duha, drugi del pa Znanost logike, ni predstavil kot najbolj pomembno delo njegove filozofije. Pisec torej ne predstavi bralcu bistva Heglove filozofije, ampak zunanje navaja le tisto, kar se njemu zdi pomembno. Takšna predstavitev pa kot da stremi izraziti, da pisec ni dojel Heglove filozofije kot Sistema vede. Ni izhajal iz tega, da je v Sistemu vede povezano tudi tisto, o čem so 2000 let premišljevali filozofi. Zakaj to, da obstaja Heglov Sistem vede, k temu so doprinesla dela in prizadevanja drugih filozofov. S tem torej, ko pisec ne predstavi Sistema vede kot celote, s tem bralcu ne daje absolutne informacije. Namreč, če pisec ne izrazi, da prvi del Sistema vede nosi naslov Fenomenologija duha, drugi del pa Znanost logike, ki je spekulativna filozofija, potem Sistema vede pač ni predstavil kot bistveno delo Heglove filozofije. Zakaj če bi to naredil, potem bi tudi omenil, da prvi del Sistema vede predoča nastajajoče vedenje, ki zaobsega podobe duha in predmetni element. Predmetni element je namreč samo bistvo prvega dela Sistema vede in princip čistega vedenja, v katerem biva interes stvari.
 
Predstavitev-filozofskega-dela-

Ilustracija stremi izraziti, kaj se zgodi, ko iz celote iztrgaš abstraktne momente. Tedaj je tisto čisto izključeno in zunanje združeno zgolj nekaj nebistvenega.
 
         Predmetni element je logični element, s katerim duh postavi sebe kot predmet. To je pomembna informacija za bralca, saj je predmetni element tista osnova sistema, s katerim nastopi razdvajanje notrine in s tem postavljeno nasprotje, ki je čista podoba ali čisti dojem za zavest. Zakaj duh, ki se v nastajajočem vedenju prikazuje zavesti skozi predmetni element, je od njega pridelan duh. To pa je duh, ki pojmi sebe, tj. tisto obče, in je zato na sebi določen skozi postavljeno nasprotje, ki je čisti dojem, postavljeni obči momenti ali drugo samega sebe.

         Logični element je torej samo bistvo prvega dela Sistema vede. O njem Hegel zapiše, da je oblika predmetnosti in da je vsebina predstavljanja absolutni duh; da duh v svoji odsvojitvi postavlja sebe kot predmet, da je torej v svoji drugo biti pri sebi. In ne nazadnje, logični element vedenja je postavljena totaliteta občih momentov, s katerim je vzpostavljena bit. Ob tem pa ni odveč omeniti tudi to, da duh skozi predmetni element osvobaja vedenje od abstrakcije.

         Zgornjim sem poskušal osvetliti, da je za duha, ki bo spoznaval filozofijo skozi Heglova dela, pomembno zlasti to, da se mu predstavi filozofijo kot Sistem vede. Želim reči, tisto neko pomanjkljivo predstavljanje filozofa in njegovih del, s katerim je stvarna vsebina ali samo bistvo neprivlačno in medlo predstavljeno, ne ustvari nobenega učinka. Namreč Heglova filozofija ni mačji kašelj ali kak roman, v katerem nastopa zgolj čista vednost kot jaz.

         Učinkovito predstavitev filozofskega dela je mogoče uresničiti, če pisec dodobra razume vsebino dela. To je pogoj, ki zagotavlja, da bo delo vsebinsko uspešno predstavljeno. Kajti tista meglena predstavitev ne podari resnične vsebine dela in tudi navdihnjenja ne. Zato je dobro, če pisec filozofsko delo predstavil tako, da izpelje čisti dojem dela, ki omogoča, da je vsebina dela predstavljena v občih momentih ali kot tisto misleče, ki je notranji dojem.


Posted in Filozofsko zrno | Komentarji so izklopljeni za Ko je filozofsko delo predstavljeno neprivlačno in medlo

Sorry, comments for this entry are closed at this time.