Ko zgodovina ni zgodovina, ampak le neka predstava preteklosti, je njen predmet izražen interes. Kajti ko realnost in njena dejanskost nista dojeta kot nekaj enega, je zgodovina neki oddaljeni svet. Pisec dela zgodovino na način odmetavanja čiste sebe vednosti, ki pa ne doseže dejanskosti. To je tisto početje duha, ko zgodovinar izpelje kako učinkovanje s predstavami, s katerimi izrazi kak smoter ali pa kakšno svoje prepričanje. Početje ima ta smisel, da sebe utrdi kot tistega, ki je našel v sebi nekaj, kar naj bo, in je njegova iznajdljiva refleksija. Najbrž je tisto, kar pisec zgodovine poklanja, le neka pragmatična zgodovina, ki jo predstavi kot nekaj, kar ni doseglo svoje dejanskosti. To je zgodovina, ki odseva le pripetljaje preteklosti, ki jih je pisec izdelal s posebnim nagnjenjem.
Duh, ki ne dojema, da je nujno realnost vzpostaviti, spregleduje dejanskost sveta, ki je določena v postajanju tistega, kar je v svojem nasprotju svet občih momentov. Potemtakem je zgodovina, ki ne doseže svoje dejanskosti, le nekaj abstraktnega ali površno predstavljenega. Pa je vsebina zgodovine, ki ni dosegla svoje dejanskosti, le ekstaza nečesa, ki ni nastalo iz gibanja substance. To so izražene predstave, ki bi naj veljale, ker tako hoče subjektivna volja in reflektirajoči razum, ki sestavi nekakšen svet predstav, ki pa ne doseže svoje dejanskosti. Takšna zgodovina ni nič drugega kot predstava preteklosti, ki jo je subjektivna volja oblikovala, da bi v nje uživala sebe.
Ko je zgodovina predstava preteklosti, ki jo je izpeljal reflektirajoči razum zgodovinarja, je le nekaj subjektivno razpršenega. Takšna zgodovina ni nastala s preučevanjem realnosti in njene dejanskosti, ampak je sestavljena iz meglenih predstav. Sicer pa je možno zgodovino narediti tudi tako, da je predmet neka predstava interesov, s katerimi pisec pridela abstraktne smisle in bledične podobe, ki jih okrasi z dodanimi predstavami. Razen tega je mogoče zgodovino razkazati tudi kot neko veliko potrebo tistih, ki verjamejo, da je pripoved preteklosti samo stvar subjektivne naravnosti.
In ravno to zgodovino brez dejanskosti hvalijo tisti, ki ne dojemajo zgodovine iz nobene osnove, v kateri bi realnost dosegla svojo dejanskost in tako razgrnjeni temelj tistega, kar je stvaren svet. Namesto da je zgodovina izpeljana iz postajanja, kateremu pripada obče ali čisti dojem, se kaže videz nečesa, kar nima nobene razvite dejanskosti in je zato le predstava minulosti. To pa je zgolj svet posameznika, ki ga je pridelal reflektirajoči razum. Potemtakem tisto, kar ne doseže svoje dejanskosti, ne doseže svoje enakosti ali svoje določenosti. Namreč, da ponovim, zgodovina ima opraviti z dejanskostjo, ki jo je nujno vzpostaviti, da ona abstraktna neposrednost ne dobi na veljavnosti. Brez dejanskosti ni mogoče izpeljati nobene zgodovine, kajti če se dejanskosti ne doseže, potem je izražena neka enostranska volja, ki preteklost oživlja tako, da maniro pragmatičnega razuma iz posebnih nagnjen dvigne na nivo abstraktnih predstav. To pa je polje, kjer se plete zgodovina, ki ni nikakršna zgodovina, ker realnost in njej pripadajoča dejanskost nista izraženi.
Danes se hvali zgodovino, ki je nastala iz določenih interesov. Takšna zgodovina je zgodba svojeglavih subjektov, ki zunanje združijo dogodke, pa čeprav niso dosegli svoje dejanskosti. Takšna zgodovina nastane iz interesa in povzdiguje predstave preteklosti, kar je nekakšen subjektivni produkt, ki napihava početje zavesti in reflektirajoči razum, s katerim je uveljavljen zgolj interes nekaterih.
Naj tukaj omenim še tole: če bi oni komunizem, katerega realnost in njej pripadajočo dejanskost spregleduje zgodovina, dosegel svojo dejanskost, bi zgodovina imela drugo vsebino. Potem bi najbrž komunizem bil predstavljen v zgodovini drugače. Zakaj, ko dejanskost komunizma ni izpeljana in vzpostavljena kot proti postajanje, je komunizem nekakšna subjektivna blodnja. Namreč zgodovina, ki ne doseže čistega dojema v sebi enakost ali proti postajanju, v katerem je zaobjeta realnost in njej pripadajoča dejanskost, ni zgodovina, ampak predstava nekdanjosti.