Medij je danes dejaven tako, da vzajemno učinkuje s seboj. Vsebina je od novinarja prežeta realnost, ki eksistira kot abstraktna stvar. Medij odigra podobo abstraktne stvari, ki pa ni resnična stvar. Zakaj medij prikaže stvar kot njegovo abstraktno stvar, ki jo oblikuje z govornimi dejanji in sliko. Razen tega ima možnost abstraktno stvar utrditi s komentarjem, in tako je njegovo stvar enostavno obče. Mediju gre za to, kar ga interesira. To zatrdi, da se medij ne ukvarja z dejansko stvarjo, ko uveljavlja njegovo abstraktno stvar, s katero izrazi le svojo lahkomiselno izpolnitev.
Nezadostna dejavnost medija opozarja, da stvar ni pokazana kot gibanje realnosti in njene dejanskosti, ampak kot abstraktna stvar, ki ni subjekt, ampak samo abstraktna predstava stvari. Medij tako kaže, da ne spoštuje objektivnosti, kajti ko mu ne gre za stvar kot predmet, izdeluje svojo abstraktno stvar. Ta pa odseva, da medij z govornimi dejanji in sliko oblikujejo abstraktno stvar, ki ima pomen plehkega smotra. Namreč njegova abstraktna stvar ni predmetni svet, če je vsebina od individualnosti prežeta realnost. Tako medij izrazi samo to, da njegova abstraktna stvar ni nič drugega kot abstrakcija realnosti. Na ta način medij uveljavi le prikazen stvari. Potemtakem njegova abstraktna stvar ni nič drugega kot predstavljeni subjekt, ki je nastal kot igra govornih dejanj in slik. To pa ni dejavnost duha, ki se zaveda, da ima svet svoj obstoj v realnosti in njeni dejanskosti.
Nenavadno je, da medij odseva vsakdanje življenje kot njegovo abstraktno stvar ali kot nekaj, kar je le gon po lastni blaženosti. Takšno početje izrazi, da medij ni dejaven v interesu dejanskega sveta, ampak v interesu njegove stvari. Pa ni čudno, da lasten svet predstavlja tako, kot da mu gre samo za izpeljavo govornega dejanja. To praznoverje v abstrakcije zlasti hvalijo levičarski mediji, ki podcenjujejo dejanski svet in slavijo subjektivno usmerjenost, pri tem pa ne zaznajo, da niso dejavni v interesu stvarnega sveta. Namesto da se medij ukvarja z objektivnim svetom, ki vsebuje realnost in njeno dejanskost, izdeluje vero v abstrakcije. Tako daje videz, kot da dejanski svet ni nič drugega kot lahkomiselno početje novinarja.
Kot je mogoče zaznati, medij uveljavlja tudi osebni interes. Se pravi, zavesti gre za abstraktno dejanskost ali tisto, kar jo interesi in je le neka njena stvar. In to se dogaja celo javnemu mediju RTV Slovenija, ki v nekaterih oddajah izpoveduje svojo dejavnost na ta način, da povzdiguje abstraktno moč novinarja. Kar odkriva, da medij realnost in njeno dejanskost ne jemlje dosledno. To izraža, da se medij obnaša do stvarnega sveta lahkomiselno in subjektivno.
O lahkomiselnosti, ki jo v oddajah izžareva in demonstrira medij, novinar danes ne govori, pa čeprav je lahkomiselnost očitna skozi početje in gnanje zavesti zlasti tedaj, ko medij predstavi kakšno abstraktno stvar. Zakaj abstraktna stvar ni nič drugega kot od individualnosti prežeta realnost. Ali, predstavljena lahkomiselnost medija čez abstraktno stvar je zgolj abstrakcija realnosti. Lahkomiselnost medija se danes enostavno ne zaznava in se o njej ne govori, pa čeprav mediji očitno kažejo, da niso dejavni v interesu stvari ali gibanja predmetne substance. In to zagotovo niso tedaj, ko izražajo dejavnost kakega subjektivnega jaza, ki izpelje zgolj govorna dejanja, vsebine pa ne.
Površno je dejaven medij zlasti tedaj, ko je govora o politiki in interesih politike. Dejavnost, ko politik ni dejaven v interesu duha ljudstva, tj. realnosti in njene dejanskosti, medij predstavi kot pojavitve nekaterih njegovih izjav. Subjektivna drža medija lahko prezre celo bistvo, ko uveljavlja interes politika. Tako da tista igra misli in predstav, ki predstavi interes politika, nima nobene vrednosti. Zakaj, ko medij ni dejaven v interesu predmetnega sveta, je dejaven v interesu abstraktne stvari. Abstraktna stvar odkriva, da je medij dejaven površno ali nedosledno. Hočem reči, ko medij ne spoštuje stvarnega sveta in osnove iz katere izhaja, je zanesljivo dejaven lahkomiselno. Medij bi naj odslikaval realni svet, ki je odnos realnosti in njene dejanskosti. Le tako je medij dejaven v interesu dejanskega sveta. Tega namreč velikokrat prikazuje lahkomiselno in subjektivno.